UPRS Sodba I U 1256/2019-9

Jedro

Sodišče sodi, da je odločitev tožene stranke, da je v izrek izpodbijane odločbe uporabila besedno zvezo „v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi“ logična posledica tovrstnega besedila sklepa o založitvi predujma. Takšna formulacija pa tudi po presoji sodišča v ničemer ne poslabša pravnega položaja tožnika. Glede na formulacijo izreka izpodbijane odločbe in izdane napotnice bo pravdno sodišče lahko odločilo, da delež plačila, ki odpade na tožnika, znaša 100 %, lahko pa tudi 50 % ali 33,3 % ali 25 % predujma.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila in mu dodelila redno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov enega sodnega izvedenca gradbene stroke v deležu plačila, ki odpade nanj po sklepu o založitvi predujma, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I P 1588/2014, od vključno 7. 6. 2019 dalje.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da tožnik izpolnjuje dohodkovni cenzus, kot tudi, da premoženje tožnikove družine ne presega višine mejnega zneska, ki glede na datum vložitve prošnje, t.j. 6. 6. 2019, znaša 18.582,00 EUR. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Skladno z določbo 26. člena ZBPP v zvezi z 28. členom ZBPP je tožena stranka tožniku dodelila BPP v obliki, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Meni, da izpodbijana odločba nima podlage za odločitev, da se mu dodeli BPP le v deležu plačila, ki ga določa sklep o založitvi predujma z dne 3. 6. 2019, saj slednji ne določa nikakršnih deležev oz. ne porazdeljuje breme plačila med pravdne stranke. Omejitev kritja BPP je povsem arbitrarna, hkrati pa ostaja tudi nepojasnjena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnik meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev BPP v celoti, omejevanje pravice do BPP le do deleža, ki je manjši od 1/1 predstavlja omejitev njegove pravice do dokazovanja, kršitev pravice do sodnega varstva in kršitev načela enakosti pred zakonom, saj je iz sklepa o založitvi predujma več kot jasno, da v kolikor predujem (v celoti) ni plačan, dokaz ne bo izveden. Kolikor tožena stranka omeji BPP na delno, se dokaz ne bi izvedel. Tožnik sodišču predlaga, da se v izreku črta besedilo „v deležu plačila, ki odpade nanj po sklepu o založitvi predujma“, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se v konkretnem primeru uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ne določbe ZPP. ZUP omenjene kršitve ne določa. Sedma točka drugega odstavka 237. člena ZUP določa bistveno kršitev pravil postopka, če se odločbe ne da preizkusiti, vendar pa je po stališču tožene stranke izpodbijano odločbo mogoče preizkusiti, še posebej ob upoštevanju sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1558/2014 z dne 3. 6. 2019. Iz navedenega sklepa izhaja, da je pravdno sodišče izdalo sklep o založitvi predujma toženi stranki, pri čemer so kot tožena stranka navedene štiri fizične osebe, med njimi tudi tožnik. Odločitev tožene stranke, da je v izrek izpodbijane odločbe uporabila besedno zvezo „v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi“ je neizogibna in logična posledica tovrstnega besedila sklepa o založitvi predujma, tovrstna formulacija pa v ničemer ne poslabša pravnega položaja tožnika. Kolikor bi pravdno sodišče želelo v celoti izplačati predujem v breme zgolj in le tožeče stranke na podlagi njej izdane napotnice BPP, bi to glede na formulacijo izreka lahko storilo, saj bi s tem ipso facto odločilo, da delež plačila, ki odpade na tožnika, znaša 100 %. Kolikor bi pravdno sodišče želelo v breme tožnika izplačati 50 % ali 33,3 % ali 25 % predujma, bi glede na formulacijo izreka izpodbijane odločbe prav tako to lahko storilo. Formulacija temeljnega načela zakonske ureditve BPP, ki med drugim izhaja iz 1. člena, 9. člena in petega odstavka 26. člena ZBPP je, da tožnik ne more zaprositi za BPP za stroške, ki mu niso (bili) naloženi v plačilo. Pravni učinek tovrstne izpodbijane odločbe za tožnika je enak, kot če tega dostavka izpodbijana odločba ne bi vsebovala. To izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki se glasi na ugoditev prošnji in ne na delno ugoditev ter na delno zavrnitev prošnje. Kolikor bi glede na zgolj ugodilni izrek tožnik menil, da tožena stranka ni v celoti odločila o zahtevku, bi moral predlagati izdajo dopolnilne odločbe, ne pa vložiti tožbo. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek tožena stranka meni, da tožnik nima pravnega interesa za vloženo tožbo, saj se s tem njegov pravni položaj ne bi izboljšal. Tožena stranka meni, da bi se bilo mogoče izogniti tožbi, če bi tožnik pri toženi stranki poizvedel, ali ni nemara prišlo do morebitnega nesporazuma glede razumevanja izreka izpodbijane odločbe.

5. V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da ima pravni interes za predmetni upravni spor. Kolikor tudi sama tožena stranka meni, da je besedilo „v deležu plačila, ki odpade nanj po sklepu o založitvi predujma“ nepotrebno, saj bi odločba BPP pokrila celoten delež tudi do 100 % predujem, tožnik sodišču predlaga, da izda sodbo, s katero v izreku izpodbijane odločbe črta navedeno besedilo, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, ter toženi stranki tudi naloži povrnitev stroškov postopka. Če tožena stranka meni, da je predmetni upravni spor brezpredmeten, jo tožnik poziva, da izda ustrezno odločbo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet tega upravnega spora je odločba, s katero je tožena stranka tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ugodila in tožniku dodelila redno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov enega sodnega izvedenca gradbene stroke v deležu plačila, ki odpade nanj po sklepu o založitvi predujma, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1588/2014, od vključno 7. 6. 2019 dalje.

8. V tožbi tožnik najprej toženi stranki očita, da je njena odločitev arbitrarna in da je izpodbijana odločba nepojasnjena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tožniku pojasnjuje, da na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP (tožena stranka) postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. ZUP v 7. točki drugega odstavka 237. člena določa bistveno kršitev pravil postopka, če se odločbe ne da preizkusiti, vendar sodišče sodi, da je izpodbijana odločba obrazložena v zadostni meri in jo je mogoče preizkusiti, zato sodišče ta pavšalni tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

9. Tožnik toženi stranki tudi očita, da pri svoji odločitvi ni upoštevala sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1588/2014 z dne 3. 6. 2019, iz katerega nedvoumno izhaja, da ne omejuje na plačilo določenega deleža zneska ali točno določenega zneska v breme določene osebe. Iz priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1588/2014 izhaja, da so v pravdni zadevi kot tožene stranke navedene štiri tožene stranke, med njimi tudi tožnik. Iz izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1588/2014 pa nesporno izhaja, da je toženi stranki naloženo, da mora v roku 8 dni od prejema sklepa na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani založiti znesek 600,00 EUR kot predujem za pridobitev dodatnega oziroma novega izvedenskega mnenja gradbene stroke. V izreku citiranega sklepa Okrožno sodišče v Ljubljani ni določilo, da znesek 600,00 kot predujem založi samo tožnik, ampak lahko katerakoli tožena stranka v pravdnem postopku založi znesek predujma v celoti, lahko samo dve ali tri tožene stranke ali pa vse tožene stranke založijo znesek predujma v deležu. Sodišče sodi, da je odločitev tožene stranke, da je v izrek izpodbijane odločbe uporabila besedno zvezo „v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi“ logična posledica tovrstnega besedila sklepa o založitvi predujma. Takšna formulacija pa tudi po presoji sodišča v ničemer ne poslabša pravnega položaja tožnika. Glede na formulacijo izreka izpodbijane odločbe in izdane napotnice bo pravdno sodišče lahko odločilo, da delež plačila, ki odpade na tožnika, znaša 100 %, lahko pa tudi 50 % ali 33,3 % ali 25 % predujma. Sodišče dodaja, da BPP pomeni pravico upravičenca (torej tistega, ki zaprosi za BPP) do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnik ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki mu niso (bili) naloženi v plačilo. Po povedanem sodišče sodi, da je pravni učinek izpodbijane odločbe za tožnika enak, kot če spornega dostavka izpodbijana odločba ne bi vsebovala. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna, nenazadnje pa to izhaja tudi iz dejstva, da se izrek izpodbijane odločbe glasi na ugoditev prošnji in ne na delno ugoditev ter na delno zavrnitev prošnje.

10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče še dodaja, da v primerih ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Sodna taksa se v konkretnem primeru ni odmerila, ker se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. Povedano drugače, tožniku v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 9/2015
• UPRS Sodba I U 1921/2017-6
• UPRS Sodba I U 1741/2017-7