UPRS Sodba I U 1111/2019-6

Jedro

Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so imeli pooblaščenci težave pri vzpostavljanju stika s tožnikom, saj glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni razloga, zaradi katerega bi lahko brezplačna pravna pomoč zajemala tudi tiste stroške, ki so nastali za procesna dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13. 5. 2019 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 2093/2017 z dne 25. 2. 2019 (točka 1 izreka) in zavrnila njegovo prošnjo v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (točka 2. izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 13. 5. 2019 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za navedeno procesno dejanje (pritožbo zoper sklep in sodbo) ter eventualno za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na določilo drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Tožena stranka je ugotovila, da je bila pritožba zoper navedeno sodbo vložena že dne 29. 4. 2019, dne 6. 5. 2019 pa je potekel rok za vložitev pritožbe. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je tožnik oddal po tem, ko je bila pritožba že vložena in ko je že potekel rok za vložitev pritožbe. Torej je bilo dejanje pravne pomoči opravljeno pred dnevom vložitve njegove prošnje, brezplačna pravna pomoč pa zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanje pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (pri tem se tožena stranka sklicuje tudi na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 296/2014). V zvezi s prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje pa tožena stranka navaja, da je imel tožnik ves čas postopka pooblaščenca in da bi lahko odvetniška družba, ki zastopa tožnika, vsaj dan pred vložitvijo pritožbe vložila tudi prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Ne glede na dejstvo, da je bil tožnik v vmesnem času premeščen v UKC, pa sploh ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v postopku odločanja ni zamudil nikakršnega procesnega roka po ZBPP.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da so pooblaščenci tožnika na naslov Socialno varstvenega zavoda A. pozvali, naj se izjasni, ali želi zoper prvostopenjsko sodbo vložiti pritožbo, saj bodo v nasprotnem primeru šteli, da se zoper sodbo želi pritožiti. Prav tako so ga izrecno opozorili, da mora sam zaprositi za novo odločbo o brezplačni pravni pomoči, ker prvotna odločba velja samo za postopek na prvi stopnji. Ker je bil tožnik v vmesnem času premeščen v UKC, so pooblaščenci tožnika poziv in sodbo posredovali še na ta naslov. Ker tožnik pooblaščencem ni odgovoril, so dne 29. 4. 2019 zoper prvostopenjsko sodbo vložili pritožbo. Tožena stranka je bila s strani pooblaščencev seznanjena s težavami zaradi premestitve tožnika. Prav tako so pooblaščenci v primeru, če bi tožena stranka presodila, da je bila vloga za brezplačno pravno pomoč podana prepozno, podali tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in navedli razloge, zaradi katerih je prišlo do zamude pri podaji vloge. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožena stranka vsebinsko sploh ni odločila, ampak je odločala o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga tožeča stranka ni podala. Napačno je stališče tožene stranke, da bi lahko pooblaščenci tožeče stranke sami vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik podal sam, pooblaščenci ne razpolagajo s podatki o njegovem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju njegovih družinskih članov in tudi niso bili pooblaščeni za vlaganje vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči brez soglasja stranke. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe ugodi, podrejeno pa, naj odločbo odpravi in vrne zadevo toženi toženi stranki v ponovno odločanje, v obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

K točki 1 izreka

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je ocenila, da pogoj iz drugega odstavka 11. člena ZBPP ni izpolnjen. Sodišče pri tem pritrjuje razlogom v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se sklicuje na utemeljitev tožene stranke v izpodbijani odločbi. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik oddal po tem, ko je bila pritožba že vložena in ko je že potekel rok za vložitev pritožbe in je bilo zato dejanje pravne pomoči opravljeno pred dnevom vložitve njegove prošnje. Prav tako je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni razlogov za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker tožnik v postopku odločanja ni zamudil nikakršnega procesnega roka po ZBBP.

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne zanika dejstva, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe vložena šele po tem, ko je bila pritožba že vložena, pač pa v tožbi pojasnjuje, iz katerih razlogov se je zgodilo to, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena šele kasneje. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so imeli pooblaščenci težave pri vzpostavljanju stika s tožnikom, saj glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni razloga, zaradi katerega bi lahko brezplačna pravna pomoč zajemala tudi tiste stroške, ki so nastali za procesna dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da se tožnik ni odzval na pismene dopise njegovih pooblaščencev. Težave v komunikaciji med pooblaščencem in stranko ne morejo imeti vpliva na to, da bi se lahko stroški brezplačne pravne pomoči upoštevali v nasprotju z določilom drugega odstavka 11. člena ZBPP.

7. Nadalje se sodišče ne strinja s tožbeno navedbo, da tožena stranka ni odločila o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V izreku izpodbijane odločbe je sicer v drugi točki izreka res navedeno, „da se zavrne prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči“, vendar pa je iz obrazložitve odločbe povsem jasno razvidno, da je šlo za odločanje o samem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je tudi obrazložila, zakaj je prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje zavrnila. Glede obrazložitve tega dela odločbe se sodišče v celoti strinja z razlogi tožene stranke, ki je navedla, da prosilec v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni zamudil nikakršnega procesnega roka. Iz navedenega razloga po mnenju sodišča v konkretnem primeru sploh ni možno uporabiti instituta vrnitve v prejšnje stanje. Ta institut se v skladu s prvim odstavkom 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabi takrat, ko stranka zamudi rok za opravo nekega dejanja postopka in ga zaradi zamude roka ne more več opraviti. Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP pa ne določa rokov za procesna dejanja, ampak določa to, kaj smejo oziroma česa ne morejo zajemati stroški dodeljene brezplačne pravne pomoči.

8. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da pooblaščenci tožnika nimajo pooblastila za vlaganje vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa sodišče ponovno pojasnjuje, da določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih razlogov, ki bi predstavljali izjemo od tega, da lahko dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Medsebojno razmerje med pooblaščencem in stranko ter način komuniciranja med njima ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče odstopiti od povsem nedvoumne zakonske ureditve o tem, katere stroške je možno upoštevati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP.

9. Ker je izpodbijana odločba pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ki je tožnik niti ni predlagal. Ocenilo je namreč, da dejansko stanje med strankama ni sporno glede tega, da je bila že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena pritožba, za sestavo katere je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Sporna je le pravna razlaga določila drugega odstavka 11. člena ZBPP. Prav to dejansko stanje pa je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. ZUS-1 pa v prvem odstavku 59. člena daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

10. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.

K točki II izreka:

11. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

12.05.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 377/2019-6
• UPRS Sodba II U 86/2018-6
• UPRS Sodba II U 499/2019-6