UPRS Sodba II U 438/2019-11

Jedro

Pravilna in zakonita je odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva namreč ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo.

Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju, ki predstavlja njegov dom. Zaradi pomena te pravice posamezniku ni mogoče odreči strokovne pomoči, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1132/2019 z dne 29. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1442/2019, in sicer v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe ter v obliki zastopanja v morebitnem nadaljnjem prvostopnem izvršilnem postopku združenem s postopkom za odlog izvršbe. Tožena stranka je na podlagi navedb tožnika in listin, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti ugotovila, da tožnik želi vložiti ugovor s predlogom za odlog izvršbe iz razloga, ker izvršilni naslov na podlagi katerega je dovoljena izvršba, izpodbija z izrednimi pravnimi sredstvi. Na podlagi razlogov naštetih v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko prosilci zaprosijo za dodelitev BPP, če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, in sicer ne glede na to ali dodelitev BPP uveljavlja v ugovornem ali v pritožbenem delu izvršilnega postopka.

2. V obravnavanem primeru je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. Ta veže tako stranke kot izvršilno sodišče, ki ne more več preizkušati njene konkretne materialno pravne zakonitosti in pravilnosti. Izvršilno sodišče je dolžno obveznosti izvršilnega naslova le prisilno izvršiti vse dokler ni takšna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da sta sodbi, na podlagi katerih je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo, razveljavljeni ali spremenjeni oz. odpravljeni prosilec ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov pravdnega vpisnika Okrajnega in Okrožnega sodišča v Mariboru, medtem ko sama vložitev izrednih pravnih sredstev zoper sodni odločbi skladno z določbami prvega odstavka 55. člena ZIZ še ne preprečuje izvršbe (tako tudi sklep VSM opr. št. I Ip 867/2017). Tožena stranka je odločila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP neutemeljena glede na to, da prosilec ni izkazal obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki jih po določbah zakona, ki urejajo izvršbo preprečuje izvršbo. Prav tako tožena stranka, v skladu z določbo 4. alinee 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), tudi ni ugodila prošnji tožnika za dodelitev BPP za vložitev predloga za odlog izvršbe.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu v kateri navaja, da bi morala tožena stranka pred zavrnitvijo prošnje za odobritev BPP v zvezi z ugovornim postopkom zoper sklep o izvršbi pozvati tožnika, da svojo prošnjo za BPP dopolni tako, da verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, kar pa ni storila ter je zato v zvezi z obstojem ugovornih razlogov dejansko stanje ugotovila nepopolno. S svojo opustitvijo je tožena stranka kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pooblaščenec tožnika je zaradi varovanja tožnikovih pravnih interesov vložil ugovor v tožnikovem imenu, za katerega je predviden kratek 8 dnevni prekluzivni rok, ki se je iztekel 30. 8. 2019 ter ga utemeljil s pomanjkanjem procesnih predpostavk pri vodenju izvršilnega postopka zoper dolžnika zaradi procesne nesposobnosti upnice v navedenem izvršilnem postopku, ter s pomanjkljivo opredelitvijo izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o dovolitvi izvršbe. Nadalje tožnik meni, da je zavrnitev njegove prošnje za odobritev BPP v zvezi s postopkom za odlog izvršbe napačno, saj je tožnik k prošnji za dodelitev BPP v zvezi z odlogom izvršbe predložil tudi dokazilo o tem, da izvršilni naslov, na podlagi katerega upnica izterjuje znesek 2.894,33 EUR, izpodbija z izrednim pravnim sredstvom tako, da je Vrhovnemu sodišču RS dne 14. 6. 2019 predlagal dopustitev vložitve revizije zoper izvršilni naslov. Glede na to, da izredna pravna sredstva zoper pravnomočni izvršilni naslo,v skladno s 1. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ izrecno, predstavljajo enega od razlogov za odlog izvršbe in je v tožnikovem primeru tudi podkrepljen z nastankom težko nadomestljive oz. že kar nenadomestljive škode, saj je upnica kot sredstvo izvršbe v obravnavani izvršilni zadevi predlagala prodajo tožnikovega solastniškega deleža na stanovanju, ki je tožnikov dom, ima tožnik več kot očitno dopustni pravni interes, da se mu v navedenem izvršilnem postopku odobri BPP v primeru, če se izvedbi izvršilnega postopka ne bo upiral, grozilo, da ostane brez doma. Tožnik meni, da potrebuje pravno pomoč, saj sam glede na to, da mu edini vir preživljanja predstavlja pokojnina, ki malenkostno presega znesek 500,00 EUR ni sposoben plačevati pooblaščenca in je zato upravičen do odobritve BPP.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da je tožnik že v prošnji za dodelitev BPP navedel razloge za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in predloga za odlog izvršbe navedel, in sicer da izvršilni naslov, na podlagi katerega je dovoljena izvršba izpodbija z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je tožnik v prošnji razloge navedel, sodišče prosilca ni za vsak slučaj ponovno pozivalo, naj le-te navede, saj bi moral v tem primeru že v prošnji navesti vse razloge. Ker tega ni storil je sodišče sklepalo, da želi tožnik ugovor in predlog vložiti iz razloga navedenega v prošnji. Sodišče bi tožnika na dopolnitev prošnje pozvalo le v primeru, da v prošnji razlogov ne bi navedel. Glede zavrnitve prošnje tožnika za dodelitev BPP v zvezi z odlogom izvršbe pa tožena stranka izpostavlja, da ne držijo navedbe v tožbi, da bi tožnik prošnji za dodelitev BPP predložil dokazilo o tem, da izvršilni naslov izpodbija z izrednimi pravnimi sredstvi. Ne glede na to, tožena stranka izpostavlja, da izvršba v predmetni zadevi ni bila dovoljena le na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, katero naj bi tožnik izpodbijal z izrednimi pravnimi sredstvi, temveč tudi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 400/2014 z dne 17. 2. 2016. Tožnik pa ne zatrjuje niti to ne izhaja iz vpisnika, da bi zoper le-to vložil izredno pravno sredstvo. Sodba je tako postala pravnomočna 28. 11. 2018. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano odločbo.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila. Tožena stranka je zavrnila prošnjo za BPP v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe ter v obliki zastopanja v morebitnem nadaljnjem prvostopenjskem izvršilnem postopku, združenem s postopkom za odlog izvršbe.

7. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. V četrti alineji prvega odstavka 8. člena pa ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Kolikor dolžnik torej ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev BPP. Določba četrte alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja BPP, ki se razlaga restriktivno.

9. Po ugotovitvah, ki izhajajo iz podatkov spisa, je tožnik dolžnik v izvršilnem postopku, ki se vodi pod opr. št. I 1442/2019 pri Okrajnem sodišču v Mariboru, kar izhaja iz sklepa o izvršbi z dne 6. 8. 2019, ki temelji na izvršilnem naslovu – pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 400/2014 z dne 17. 2. 2016 ter pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 185/2017 z dne 16. 10. 2018.

10. Po mnenju sodišča je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, ko je zavrnila prošnjo za BPP, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva – revizije zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 185/2017, ki predstavlja izvršilni naslov, ni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Tožnik je vložil izredno pravno sredstvo samo zoper en izvršilni naslov, ki je podlaga sklepa o izvršbi.

11. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je ocenila, da pogoj iz četrte alinee prvega odstavka 8. člena ZBPP ni izpolnjen, glede verjetnega obstoja ugovornih razlogov. Sodišče pri tem pritrjuje razlogom v obrazložitvi izpodbijane odločbe, glede zavrnitve prošnje za BPP v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se sklicuje na utemeljitev tožene stranke v izpodbijani odločbi.

12. Razlogi za zavrnitev prošnje za BPP, ki se nanaša na odlog izvršbe, pa po mnenju sodišča niso raziskani in obrazloženi v tej meri, da bi dopuščali zavrnitev BPP, saj se tožena stranka ni opredelila glede vseh okoliščin konkretnega primera. Tožena stranka se je zgolj sklicevala na neobstoj ugovornih razlogov in posledično zavrnila tudi prošnjo BPP za odlog izvršbe.

13. Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v taksativno določenih primerih, med drugim če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo (71. člen ZIZ), kar tožnik v predmetnem postopku tudi zatrjuje. O utemeljenosti odloga odloča pristojno sodišče v izvršilnem postopku.

14. Namen odloga izvršbe v drugem odstavku 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka¹.

15. Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju na naslovu ..., ki je tožnikov dom. Posameznik je pred ukrepi, ki pomenijo poseg v pravico do spoštovanja doma, varovan v okviru pravice iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS. V prvem delu drugega odstavka 36. člena Ustave RS so določeni posebni pogoji za dopustnost posega v pravico do spoštovanja doma. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017 odločilo, da se lahko zaščita pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe. Odločba se sicer nanaša na inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za občutljivo ustavno kategorijo² do katere se je Ustavno sodišče RS tudi opredelilo v sklepu opr. št. U-I-171/16-15 z dne 11.7.2019, v zvezi z 71. členom ZIZ. Če bi zakonodajalec menil, da se mora izvršba realizirati za vsako ceno, možnosti odloga izvršbe ne bi niti predvidel. Vendar pa izvrševanje pravice do spoštovanja doma sama po sebi ne more vplivati na stvarnopravne in obligacijsko pravne pravice.

16. Ker gre za tako pomembno pravico za posameznika, mu ni mogoče odreči strokovne pomoči pri uveljavljanju te pravice, v kolikor sicer izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev BPP.

17. Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ponovno odločiti o prošnji tožnika glede pogojev za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odloga izvršbe ter v obliki zastopanja v morebitnem nadaljnjem prvostopnem postopku za odlog izvršbe, upoštevaje pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

18. Sodišče je v celoti ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo in vrnilo zadevo v ponovni postopek, saj izrek izpodbijane odločbe ni konkretiziran do te mere, da bi sodišče lahko odločilo le o delu zakonitosti in pravilnosti izreka.

19. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-171/16-15 z dne 11.7.2019
² Posameznikom je v okviru 8. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) zagotovljena pravica do spoštovanja doma.

Datum zadnje spremembe:

28.04.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 107/2021-9
• VSK sklep II Cp 912/2006
• VSM Sklep I Ip 385/2018