UPRS Sodba I U 1295/2019-8

Jedro

V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.

V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 317/2019 z dne 9. 7. 2019 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v delovnem sporu pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani I Pd 1657/2017. Navaja, da tožnik nima družinskih članov, zato se skladno z enajstim odstavkom 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) šteje za samsko osebo. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe med drugim sklicuje na drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (minimalni dohodek). Navaja, da osnovni znesek minimalnega dohodka po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) trenutno znaša 392,75 EUR. Citira prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, po katerem se pri ugotavljanju lastnega dohodka samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Navaja, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje (v aprilu, maju in juniju 2019) prejel skupno 2.366,98 EUR neto plače ter regresa, ki se upošteva v višini 95,30 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika je tako znašal 884,29 EUR in je presegel višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 785,50 EUR. Čeprav je tožnik v osebnem stečaju in po 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) sodi v stečajno maso tudi plača in drugi prejemki, pa se po 13. členu ZUPJS zmanjšanje dohodka upošteva samo za izplačane preživnine. Ker je lastni dohodek tožnika presegal zgoraj navedeno višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je tožena stranka prošnjo tožnika zavrnila po 2. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da temelji na napačno ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju ter predstavlja kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic pred državnimi organi. Po 14. členu ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP dne 24. 6. 2019, zato so zadnji trije koledarski meseci pred vložitvijo prošnje marec, april in maj 2019. Iz plačilnih list je razvidno, da je tožnik v mesecu marcu 2019 prejel neto plačo v znesku 484,64 EUR, v mesecu aprilu 2019 neto plačo v znesku 844,08 EUR in v mesecu maju 2019 neto plačo v znesku 662,05 EUR. Skupaj so njegovi prejemki znašali 1.990,77 EUR. To pomeni, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek 663,59 EUR. Z izpodbijano določbo je bilo napačno ugotovljeno, da je tožnik prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 2.366,98 EUR neto plače in regresa, saj je bil neupravičeno upoštevan tožnikov prihodek v mesecu juniju 2019. Regres je bil v celoti izplačan na fiduciarni račun stečajne upraviteljice. Tudi če bi se izplačilo regresa v juniju 2019 upoštevalo, kar pa ne bi bilo pravilno, bi povprečni dohodek tožnika v mesecih april, maj in junij 2019 moral znašati 820,76 EUR. Tožnik navaja, da mu je bila na podlagi enakega premoženjskega stanja ter enakih materialnih kriterijev z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 461/2019 z dne 23. 7. 2019 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko prekrškovni zadevi, ter da je prošnjo za dodelitev BPP tudi v tej zadevi podal v mesecu juniju 2019. Tožniku je bila BPP dodeljena v primerljivem obdobju tudi z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 302/2019 z dne 17. 5. 2019. Tožnik je v postopku osebnega stečaja in je redno zaposlen, vendar je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačil stečajnih upnikov. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naj naloži povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z določilom 8. člena ZSVarPre je v relevantnem obdobju znašal 392,75 EUR.

8. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9. V obravnavani zadevi je sporno izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Skladno z določbo 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre, se pri ugotavljanju lastnega dohodka samske osebe, kot podlage za odobritev BPP, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Drugi odstavek 21. člena ZSVarPre določa, da če upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena periodični dohodek šele začenja prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je tožnik samska oseba, ter da je prošnjo za dodelitev BPP vložil 21. 6. 2019. Iz izpisa zavarovanj, plačilne liste za mesec februar 2019 in priložene odločbe Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 302/2019 z dne 17. 5. 2019 izhaja, da se je tožnik zaposlil 15. 2. 2019 pri družbi A. d.o.o., ter da je plačo za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019.

10. Po povedanem je tožnik v mesecu marcu 2019 oziroma v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre začel prejemati redni periodični dohodek. Iz sodbe tukajšnjega sodišča I U 1480/2018-6 z dne 20. 7. 2018 namreč izhaja, da je pri razlagi besedne zveze „začel prejemati periodični dohodek“ iz drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, ključen trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva. V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.

11. Poleg navedenega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja tudi materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da se skladno s 13. členom ZUPJS zmanjšanje dohodka upošteva samo za izplačane preživnine. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019 izhaja, da je določilo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ne glede na določilo 13. člena ZUPJS, samostojna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje prosilca oziroma njegove družine, pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Po povedanem je izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP mogoče izkazati tudi v primeru osebnega stečaja. Torej je dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina pri odločanju o dodelitvi BPP. V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.

12. Po povedanem je po presoji sodišča tožena stranka v obravnavani zadevi nepopolno ugotovila dejansko stanje ter zmotno uporabila materialno pravo. Tožena stranka naj zato v ponovljenem postopku odpravi navedene kršitve in naj o tožnikovem zahtevku odloči skladno z napotki iz te sodbe.

13. Sodišče je iz zgoraj navedenega razloga tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, ker je ugotovilo, da materialni zakon ni bil pravilno uporabljen, ter zadevo po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

14. Sodišče je v predmetni zadevi odločalo na seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• sodba II U 447/2010
• UPRS sodba I U 1119/2014
• sodba I U 1664/2013