UPRS Sodba II U 416/2017-12

Jedro

Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča, upoštevaje določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo določbe ZG.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Murska Sobota, št. 0613-1250/2015-10 (415-01) z dne 27. 3. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku kot lastniku par. št. 2779 k.o. ... naloženo, da odstrani material, iz katerega je sestavljena lesena koča v tlorisu 2,15 m x 2,25 m ter 3m x 3,20 m. Odstraniti mora tudi vse betonske plošče, kovinsko - leseno klop, betonski žar in vzpostaviti prvotno stanje gozdnega zemljišča tako, da bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu dne 2. 12. 2015 ugotovljeno, da je na vzhodnem delu gozdne parcele 2779 k.o. ... izveden poseg v gozd - okrog 20 m od gozdne ceste stoji lesena koča v zgoraj navedenem tlorisu. Koča je pokrita z opečno kritino in ni povezana s tlemi. Dne 7. 9. 2016 je gozdarski inšpektor izvedel ustno obravnavo združeno z ogledom parcele in pri tem ugotovil, da osrednji del koče (2,15 x 2,25 m) služi kot prostor za lastnikov počitek. V notranjosti so aluminijasti ležalnik, stol ter lesena miza. Sosednji prostor 3 x 3,2 m služi kot prostor za hrambo drv, kosilnice ter drugega orodja za delo.

2. Tožnik je v postopku predložil sklep Upravne enote Lendava št. 351-333/2016-2 (0513) z dne 5. 9. 2016, s katerim je bila njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - lope v izmeri 19,72 m2 na prej navedeni parceli zavržena. Tožnikovo zahtevo za izdajo soglasja k postavitvi (legalizaciji) lesenega objekta - ute za orodje na prej navedeni parceli je Zavod za gozdove Slovenije z odločbo št. 3407-50/2016 z dne 6. 12. 2016 zavrnil, ker je predmetno zemljišče opredeljeno kot gozdno zemljišče in soglasja k legalizaciji tega objekta na predmetni parceli ne morejo izdati. Postavitev tega objekta na navedeni lokaciji ni v skladu s 36. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN, kjer se navaja, da so na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, poleg primerne rabe dopustni tam navedeni objekti, med katerimi pa ni objektov, kot so kmečka lopa, uta, manjša drvarnica ipd. objekti.

3. Inšpektor je opravil ogled še 21. 2. 2017, pri katerem je ugotovil, da lesena koča in ostale pritikline še vedno stojijo na predmetnem zemljišču. Tožnika je pozval z dopisom z dne 23. 2. 2017, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah ter poda morebitne pripombe, tožnik pa izjave ni podal. Gozdarski inšpektor ugotavlja, da lesena koča ni objekt v smislu 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), saj ni s tlemi povezana stavba niti ni gradbeni inženirski objekt. Stoji v varovanem območju gozda oziroma gozdnega prostora, nadzor katerega je v pristojnosti gozdarske inšpekcije, v posebnem varstvenem območju Natura 2000. Ker koča ni objekt, je ni mogoče porušiti, temveč le odstraniti - odpeljati iz obravnavane parcele material, iz katerega je postavljena. Tožniku je bila dana možnost, da stanje uredi in na Zavodu za gozdove pridobi ustrezno soglasje, vendar je ta tožnikovo vlogo za izdajo takšnega soglasja zavrnil. Glede na to je prvostopni organ s sklicevanjem na določbe 5., 18. in 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) odločil, kot izhaja iz izreka njegove odločbe.

4. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo. Sklicuje se na 2., 18. in 21. člen ZG. Glede pritožbene navedbe, da prvostopni organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, saj bi moral upoštevati le-to v času gradnje lope in dejstvo, da je bila lopa zgrajena, ko je bila zadevna parcela po namenski rabi opredeljena kot kmetijsko zemljišče in je bila postavitev lope še mogoča, drugostopni organ odgovarja, da je prvostopenjski organ svojo odločitev v skladu s 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) oprl na zakone, podzakonske predpise in predpise samoupravnih lokalnih skupnosti, ki veljajo v času odločanja pri organu prve stopnje. Dodaja, da tožnik šele v pritožbi navaja, da naj bi bila postavitev koče v letu 2015, ko naj bi jo postavil, dovoljena. Glede na to je drugostopni organ tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

5. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 1., 2., in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je tožnik lastnik parc. št. 2779 k.o. ... in je v letu 2014 na tej parceli, katere namenska raba je bila območje kmetijskih površin, začel z izgradnjo nezahtevnega objekta - lesene lope za shranjevanje orodja v izmeri 19,72 m2. Lopa je bila dokončana v letu 2015. Tožnik dodaja, da je njegova parcela po dejanski rabi sedaj res gozd, vendar pa je bila v času izgradnje v letih 2014 in 2015 in tudi v času začetka upravnega postopka po namenski rabi kmetijska površina. Ker je gozdarska inšpekcija v decembru 2015 opravila inšpekcijski nadzor na kmetijski površini, je s tem odločala v zadevi, za katero ni bila stvarno pristojna. Ker je bila predmetna parcela v času postopka kmetijska površina, pomeni, da je odločbo na prvi stopnji izdal nepristojen organ.

6. V letih 2014 in 2015 je tožnik postavil sporni objekt, ki je glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje enostaven objekt, za gradnjo katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kot izhaja tudi iz sklepa Upravne enote Lendava št. 351-333/2016-2 (0513) z dne 5. 9. 2016, s katerim je Upravna enota Lendava tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgla z obrazložitvijo, da gre za nezahteven objekt. Tožnik je tako pravico do postavitve objekta pridobil že v letu 2015, zato je z izpodbijano odločbo poseženo v njegove pridobljene pravice. Glede na to je sklicevanje drugostopnega organa na 6. člen ZUP nepravilno. Tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci – SD OPN1 (Uradni list RS, št. 33/2016 z dne 9. 5. 2016) v 22. členu določa, da se upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi OPN Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 92/2009, 5/2010, 34/2010 in 43/2010), končajo na podlagi teh aktov. Tožena stranka bi torej morala pri odločanju uporabiti prej veljavni OPN.

7. Tožeča stranka še navaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno trdi, da je tožnik šele v pritožbi navedel, da naj bi bila postavitev koče v letu 2015 dovoljena. Ta trditev je neskladna z obrazložitvijo odločbe prvostopnega organa, ki že v prvem odstavku navede, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu dne 2. 12. 2015 ugotovljeno, da je tožnik izpovedal, da je v letu 2015 postavil leseno šupo, ki ni povezana s tlemi. Že od začetka upravnega postopka inšpekcijskega pregleda z dne 2. 12. 2015 je tako jasno, da je bil objekt zgrajen že v letu 2015, ko je bila namenska raba zemljišča parc. št. 2779 k.o. ... območje kmetijskih zemljišč. Namenska raba zemljišča na tej parceli je bila spremenjena iz kmetijske površine v gozd šele s sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (SD OPN1), objavljenega v Uradnem listu RS št. 33/2016 z dne 9. 5. 2016, torej potem, ko je tožnik že končal postavitev nezahtevnega objekta. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni. V obrazložitvi še dodatno navaja, da je za zakonitost izpodbijane odločbe relevantno dejansko stanje in materialni predpisi ob izdaji izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Pri svojih stališčih vztraja tožeča stranka tudi v vloženi pripravljalni vlogi. Navaja, da okoliščina, da se v lopi nahaja tudi ležalnik, stol in miza ter da je pred objektom kovinska klop in betonski žar, ne spremeni dejstva, da gre za nezahteven objekt.

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev gozdarskega inšpektorja, da mora tožnik kot lastnik gozdne parcele s tega zemljišča odstraniti leseno kočo oziroma material, iz katerega je ta zgrajena, skupaj z ostalimi v izreku prvostopne odločbe navedenimi pritiklinami.

12. Varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovi trajnostno sonaravno in večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij ureja Zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če zakon ne določa drugače (1. člena ZG). Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji (prvi odstavek 75. člena ZG), zato tožeča stranka neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti prvostopnega organa.

13. Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja; zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 % ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja (prvi odstavek 2. člena ZG). Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja (drugi odstavek 2. člena ZG).

14. Ugotovitev, ali je določeno zemljišče gozd ali ne, torej ni odvisna od načina njegove opredelitve v prostorskih aktih, ampak od stanja v naravi, gozd je namreč tisto zemljišče, ki je poraslo z gozdnim drevjem, kot podrobneje določa prvi odstavek 2. člena ZG¹. Katera zemljišča so gozdna zemljišča in katera zemljišča so gozd, je določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja (10. člen ZG) in gozdnogospodarske enote (11. člen ZG)². V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo: funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje; cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom; cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu ter usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov (prvi odstavek 10. člena ZG). Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče (šesti odstavek 11. člena ZG).

15. Izpodbijana odločitev je bila izdana na podlagi zaključka prvostopnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopni organ, da je predmetno zemljišče v času izdaje prvostopne odločbe gozd, zato so posegi vanj dopustni samo s soglasjem Zavoda za gozdove, kar je sicer v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZG, po katerem je za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor treba pridobiti soglasje Zavoda (prvi odstavek 21. člena ZG).

16. Tožnik je že v inšpekcijskem postopku na prvi in drugi stopnji navajal in ponavlja tudi v tožbi, da je z gradnjo začel v letu 1995, zato tovrstne ugovore drugostopni organ napačno opredeljuje kot pritožbeno novoto. Glede na to je za odločitev v predmetni zadevi relevanten status tega zemljišča v času gradnje, saj je od tega odvisno vprašanje dopustnosti gradnje, posledično pa tudi ugotovitev, ali gre za nelegalno gradnjo. Če je bila gradnja v času, ko se je izvajala, dopustna, je namreč ni mogoče obravnavati kot nelegalno gradnjo. Upravna organa se s tem vprašanjem nista ukvarjala zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da je ključno materialno pravo v času izdaje odločbe. 6. člen ZUP ne govori o tem (kot zmotno navaja drugostopni organ), da je izključna relevantna materialnopravna podlaga predpis v času izdaje odločbe³, ampak definira načelo zakonitosti nasploh. Katero materialno pravo je treba uporabiti pri odločanju, pa je odvisno od okoliščin in materialnopravne podlage konkretne zadeve. Vprašanje dopustnosti gradnje je tako odvisno od dejanske in pravne podlage v času gradnje, glede tega pa je ostalo tako dejansko stanje kot ustrezna in relevantna materialnopravna podlaga neugotovljeno.

17. Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča glede na določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo zgoraj citirane določbe ZG⁴. Glede na zgoraj navedeno pa je za odločitev v tej zadevi relevantna opredelitev tega zemljišča v gozdnogospodarskem načrtu v času gradnje.

18. Ker upravna organa nista ugotovila za odločitev relevantnega dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo predmetnega zemljišča v času gradnje in ker pri odločanju nista uporabila zgoraj navedenih določb ZG, je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo najprej treba natančno ugotoviti čas gradnje predmetne koče, nato pa upoštevajoč zgoraj citirane določbe ZG ugotoviti ali je bilo predmetno zemljišče v tem času v gozdnogospodarskem načrtu opredeljeno kot gozd oziroma gozdno zemljišče. Po tako dopolnjenem postopku bo nato treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi.

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------
¹ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS št. IV Ips 27/2009 z dne 11. 9. 2009
² Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1510/2010 z dne 21. 4. 2011.
³ Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (prvi odstavek 6. člena ZUP).
⁴ Glej npr. sodbo I U 1650/2016-12 z dne 16. 11. 2017.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba U 373/93
• sodba III U 224/2009
• sodba U 900/2007