UPRS Sodba II U 490/2019-6

Jedro

Tožena stranka se neupravičeno ni opredelila do zatrjevanega dejstva tožnika, da je prejemnik socialne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 563/2019 z dne 23. 10. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku o prekršku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru, opr. št. Pr 225/2019. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zoper tožnika vodi postopek zaradi prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1), ki določa, da se za prekršek z globo 500,00 EUR kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z 2. ali 3. točko prvega odstavka, ali s petim odstavkom 56. člena ZVoz-1. Glede na posledice oz. možen izid postopka o prekršku pa organ za BPP ugotavlja, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, saj je kot sankcija predpisana globa v višini 500,00 EUR. Kolikor bo sodišče v postopku o prekršku ugotovilo, da je prosilec storil prekršek, bo tako prosilec kvečjemu dolžan plačati globo, ki mu jo bo izreklo sodišče. Pri tem bo sodišče globo za prekršek presojalo v mejah določenih s predpisom za prekršek, pri čemer bo upoštevalo tako olajševalne in oteževalne okoliščine, kot premoženjsko stanje prosilca (26. člen Zakona o prekrških - v nadaljevanju ZP-1). Organ za BPP je ugotovil, da pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino ni življenjskega pomena, zaradi česar tožniku ni utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP na podlagi 2. alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik je vložil laično tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je odločitev tožene stranke zmotna in nepravilna. Vlogo je tožnik vložil zato, ker so ga policisti oglobili in zahtevali plačilo globe preko sodnega izvršitelja. Ker so s plačilom globe oškodovali tožnikov status kot prejemnika denarne socialne pomoči, zato prosi za BPP, da pridobi zastopnika.

3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku o prekršku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru opr. št. Pr 225/2019, kot neutemeljeno zavrnila.

6. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

8. Po določbi 2. alinee 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom, velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku in tudi v postopku o prekršku omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku oz. v postopku o prekršku, saj ima le tako pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka.

9. Tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri navedenem sodišče še pripominja, da Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) šteje tudi prekrške kot postopke za storjeno kaznivo ravnanje, v posledici česar mora biti zagotovljena pravica do obrambe.

10. Nedvomno je v interesu pravičnosti, da je tožniku omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.

11. Ker je tako tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v postopku o prekršku v zvezi s dejanjem za katerega je zagrožena globa za prekršek do 500,00 EUR bi ji tako, upoštevaje okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, po presoji sodišča tožena stranka ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi tožniku zagotovila BPP z zagovornikom, seveda ob predpostavki, da tožnik izpolnjuje tudi ostale z ZBPP predpisane pogoje za dodelitev BPP. Tožena stranka se ni opredelila do zatrjevanega dejstva tožnika, da je prejemnik socialne pomoči in iz tega razloga je tudi zaprosil za BPP. Tožena stranka bo morala ob ponovni presoji upravičenosti tožnika do BPP upoštevati socialni položaj tožnika ali izpolnjuje z ZBPP določene pogoje, ki se nanašajo na njegov finančni položaj (subjektivni pogoj) iz 13. člena ZBPP. Ob ugotovitvi finančnega pogoja, bo tožena stranka morala nadalje presojati objektivni pogoj, torej zadevo za katero tožnik prosi za BPP in upoštevati, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

12. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba po dopolnitvi dejanskega stanja ob upoštevanju mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti tožnika do BPP.

13. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 469/2015
• UPRS sodba II U 1/2016
• UPRS Sodba II U 86/2018-6