UPRS Sodba II U 468/2019-6

Jedro

Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru dejstvo, da gre za premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere tega premoženja ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine namreč sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi razdružitve solastnih nepremičnin, ki se pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodi pod opr. št. N 84/2019. V obrazložitvi organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ima tožeča stranka premoženje, ki se v skladu z določbo 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR) ter ob upoštevanju njenega solastniškega deleža znaša 35.573,43 EUR. Dodaja tudi, da na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje prosilke, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost zgoraj navedenih nepremičnin. Četudi je navedeno premoženje predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in zatrjuje, da se ji je od izbrisa d.o.o. leta 2001 finančni položaj korenito poslabšal, in da glede na majhen solastniški delež nepremičnin, ki so predmet razdružitvenega postopka, pričakuje, da ji bo sodišče brezplačno pravno pomoč dodelilo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe znašala 19.304,64 EUR.

6. Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja dejstvu, da je solastnica v izpodbijani odločbi navedenih nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja, sporna pa niti ni vrednost na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki ob upoštevanju solastniškega deleža znaša 35.573,43 EUR. Po presoji sodišča pa tožeča stranka neutemeljeno kot sporno izpostavlja dejstvo, da v zvezi s predmetnimi nepremičninami teče razdružitveni postopek in da je v lastništvu navedenih nepremičnin udeležena v zelo majhnem deležu. ZBPP v tretjem odstavku 14. člena sicer določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Sodišče namreč pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru dejstvo, da gre za premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere tega premoženja ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine namreč sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem. Način njegovega razpolaganja določa Stvarno pravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki v tretjem odstavku 66. člena določa, da solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov in v primeru prodaje solastnega deleža na nepremičnini določa le predkupno pravico drugega solastnika. Tožeča stranka torej v tem lastninskem upravičenju ni prizadeta.

7. Upoštevaje vse navedeno je tako tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP, zato je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tako je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1832/2016
• UPRS sodba IV U 152/2016
• UPRS Sodba II U 469/2019-12