UPRS Sodba II U 261/2017-11

Jedro

Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se pravni posel za promet s kmetijskima zemljiščema parc. št. 183 ter parc. št. 184 v tam navedenih izmerah, obe k.o. ..., sklenjen dne 4. 7. 2016 med A.A. in B.B. kot prodajalcema in C.C., kot kupcem, za skupno ceno 4.500,00 EUR, odobri (1. točka izreka). Pravni posel za navedeni kmetijski zemljišči sklenjen dne 6. 7. 2016 med A.A. in B.B. kot prodajalcema ter D.D. kot kupcem za skupno ceno 4.500,00 EUR se ne odobri (2. točka izreka). S 3. točko izreka je bilo odločeno, da stroškov postopka ni bilo.

2. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da so v zakonitem roku ponudbo za nakup navedenih nepremičnin sprejeli trije sprejemniki ponudbe, in sicer C.C., D.D. in E.E., sprejemnika ponudbe C.C. in D.D. pa sta v zakonitem roku 30 dni pri Upravni enoti Murska Sobota podala vlogo za odobritev pravnega posla. Sprejemnik ponudbe E.E. v zakonitem roku vloge za odobritev pravnega posla ni podal in tako ni uveljavil svojega interesa za nakup navedenih nepremičnin. V nadaljevanju upravni organ ugotavlja, da sprejemnika ponudbe nista solastnika ali zakupnika navedenih kmetijskih zemljišč, je pa C.C. solastnik parc. št. 174, 177, 181, 182 ter 176 k.o. ..., ki vse mejijo na parceli, ki se prodajata. D.D. kot solastnik parc. št. 191/2 nima položaja kmeta mejaša zaradi tega, ker med parc št. 191/2 in parc. št. 183 k.o. ... poteka potok "Mokoš", ki ne omogoča prehoda s kmetijsko mehanizacijo iz parc št. 191/2 na parc. št. 183 k.o. ...

3. Ker sta bili odločbi o priznanju pravice kmet fizična oseba za sprejemnika ponudbe C.C. in D.D. izdani že leta 2003, je upravni organ za potrebe tega postopka ugotavljal, ali sta sprejemnika ponudbe v času sprejema ponudbe štela za kmeta fizično osebo v skladu s 24. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Na podlagi predloženih dokazil je upravni organ ugotovil, da se oba sprejemnika ponudbe ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo in da jima kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, da iz kmetijske dejavnosti pridobivata pomemben del dohodka (dosegata najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2015) ter da kmetijska zemljišča obdelujeta sama in da sta ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti (1. alinea prvega odstavka 24. člena ter drugi odstavek 111. člena ZKZ) in zaključil, da C.C. uveljavlja predkupno pravico iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ kot kmet mejaš, D.D. pa uveljavlja predkupno pravico iz 4. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ kot drug kmet, zato je pravni posel pri prometu s kmetijskima zemljiščema parc. št. 183 in 184 k.o. ... odobril C.C.

4. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka in kot neutemeljene zavrnila pritožbene navedbe glede dvoma v verodostojnost dokazil o vrednosti kmetijske proizvodnje na kmetiji izbranega C.C. Navedla je, da je bilo že na ustni obravnavi pritožniku pojasnjeno, da je vrednost kmetijske proizvodnje za leto 2015 za izbranega kupca prvostopni organ ugotovil na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in iz predloženega izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2015 Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijske svetovalne službe Murska Sobota, predloženih računov o prodaji pridelkov ter odločb o prihodkih iz naslova ukrepov kmetijske politike in državne pomoči, ki so bili priznani in izplačani v gospodarskem letu 2015. Na enak način, z upoštevanjem podatkov iz istih evidenc, je vrednost kmetijske proizvodnje ugotavljal tudi za pritožnika.

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede verodostojnosti predloženih računov o prodaji pridelkov ter smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka ves tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe druge stopnje in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Posebej poudarja, da je po mnenju tožene stranke bilo pravilno ugotovljeno, da prihodki kmetijske dejavnosti vključno s prihodki iz naslovov ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu 2015 presegajo 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki je znašala za leto 2015 12.445,70 EUR. Glede na navedeno je zaključiti, da C.C. izpolnjuje pogoj za kmeta fizično osebo, ki mu kmetijstvo pomeni glavni in edini vir dohodka.

7. Tožba je bila vročena tudi C.C. ter B.B. in A.A. kot prizadetim strankam v tem upravnem sporu, ki pa na tožbo niso odgovorili.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi tožeča stranka ugovarja odločitvi tožene stranke, da izbrani kupec izpolnjuje pogoje za kmeta fizično osebo po določbi 24. člena ZKZ.

10. Promet s kmetijskimi zemljišči ureja ZKZ kot specialni predpis. Navedeni zakon določa pogoje, pod katerimi se oseba šteje za kmeta - fizično osebo in predkupne upravičence, kakor tudi vrstni red predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskega zemljišča. Tako prvi odstavek 23. člena ZKZ določa predkupne upravičence po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; 6. sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

11. ZKZ v prvem odstavku 24. člena določa, da je kmet fizična oseba, ki je lastnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih in srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobiva nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije (drugi odstavek 24. člena ZKZ). Drugi odstavek 111. člena ZKZ pa določa izjemo, ko se ne glede na določilo o zahtevani izobrazbi šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.

12. V obravnavanem primeru med strankami ni sporna ugotovitev tožene stranke, da zemljišča izbranega kupca mejijo na zemljišči, ki se prodajata in da med zemljiščem tožeče stranke in zemljiščem, ki se prodaja, poteka potok, ki onemogoča prehod s kmetijsko mehanizacijo. Sporno tudi ni dejstvo, da oba sprejemnika ponudbe zemljišča sama obdelujeta, in da sta upoštevaje 111. člen ZKZ tudi ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti. V obravnavnem primeru prav tako ni sporno, da prizadeta stranka kot izbrani kupec kot tudi tožeča stranka štejeta za kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, saj pridobivata dohodke izključno iz te dejavnosti. Sporno pa je stališče tožeče stranke, da izbrani kupec iz kmetijske dejavnosti na kmetiji ne pridobiva pomembnega dela dohodka v smislu doseganja najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev (drugi odstavek 24. člena ZKZ). Navedeni tožbeni ugovor, ki je enak pritožbenemu je kot neutemeljen zavrnila že tožena stranka v pritožbenem postopku in tudi po presoji sodišča je navedeni tožbeni ugovor neutemeljen iz razlogov, ki jih je navedla tožena stranka v odločbi druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožena stranka izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank v letu 2015, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba KGZ Murska Sobota, ter na podlagi predloženih dokazil (računov in odločb Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) ter ugotovila, da tako tožeča stranka kot tudi izbrani kupec iz kmetijske dejavnosti pridobivata pomemben del dohodka (najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2015, ki je znašala 12.445,70 EUR). Tako dohodek na kmetiji izbranega kupca na podlagi predloženih računov in prejetih neposrednih plačil za leto 2015 znaša 13.449,90 EUR, ocenjena dosežena bruto vrednost kmetijske proizvodnje na podlagi ocene Kmetijsko svetovalne službe Murska Sobota z dne 4. 10. 2016 pa 12.600,62 EUR, medtem ko na podlagi izračuna Kmetijsko svetovalne službe Murska Sobota z dne 11. 10. 2016 ocenjena bruto vrednost kmetijske proizvodnje tožeče stranke znaša 18.479,00 EUR.

13. Po vsem navedenem je tako po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da izbrani kupec kot kmet mejaš oziroma predkupni upravičenec na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, ki je za obdelovanje ustrezno usposobljen in mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, pridobljena sredstva oziroma pridelki iz te dejavnosti pa so poglavitni vir za preživljanje, izpolnjuje pogoje za odobritev pravnega posla za v ponudbi dane nepremičnine. Tožeča stranka je namreč predkupno pravico uveljavljala na podlagi 4. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ.

14. Glede na navedeno je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 346/2012
• UPRS Sodba I U 1024/2021-31
• UPRS Sodba I U 1076/2017-26