UPRS Sodba II U 302/2017-14

Jedro

Ni sporno, da je A.A. že od rojstva otrok s posebnimi potrebami in da se ne more usposobiti za samostojno življenje. V času izdaje izpodbijane odločbe je bil star 21 let, zanj pa sta skrbela starša in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen. Glede na to se po določbi 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 šteje za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS št. DT 01-68822-0 z dne 15. 3. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki za leto 2014 odmerjena dohodnina v znesku 2.864,34 €. Plačana akontacija dohodnine znaša 3.174,10 € in presega odmerjeno dohodnino za 309,76 €, ta razlika pa se zavezancu vrne na način, naveden v izreku izpodbijane odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z informativnim izračunom dohodnine za leto 2014 št. DT-01 68822 z dne 31. 3. 2015 tožeči stranki odmerjena dohodnina za leto 2014. Zoper ta izračun je tožeča stranka vložila ugovor, davčni organ pa je nato o odmeri dohodnine za tožečo stranko odločil z izpodbijano odločbo. Zoper to odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila z v uvodu navedeno odločbo Ministrstva kot neutemeljena zavrnjena.

3. Iz obrazložitve zgoraj navedenih odločb izhaja, da tožnik uveljavlja posebno olajšavo za preživljanje vzdrževanega družinskega člana sina A.A. iz 2. točke prvega odstavka v zvezi s 3. točko tretjega odstavka 114. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), to je olajšavo za tistega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo kot otrok, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen. Tožnik je tekom postopka predložil odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o nezaposljivosti, ki je bila izdana po predpisih Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI), ne pa odločbe Centra za socialno delo, ki bi bila izdana na podlagi predpisov o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, kot to zahteva osmi odstavek 114. člena ZDoh-2. Sinu tožeče stranke A.A. je sicer priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije, a to za priznanje posebne davčne olajšave ne zadošča. Odločba in mnenje, ki se prilagajo v postopku, niso ustrezni, saj ne gre za eno od odločb iz osmega odstavka 114. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki so podlaga za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka 114. člena, zato tožeči stranki povečana olajšava za vzdrževanje sina A.A. na more biti priznana.

4. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je bil A.A., rojen..., celotno osnovno in srednje šolanje usmerjan na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo in opredeljen kot otrok z zmerno govorno jezikovno motnjo, kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in kot lažje gibalno oviran otrok. Pri njem je diagnosticirana spektroavtistična motnja. Vključen je bil v srednješolsko izobraževanje, katerega je tudi zaključil ob strokovni pomoči in usmeritvi z odločbo Zavoda za šolstvo in ob individualnem posebnem angažiranju staršev, ki sta mu sama financirala spremljevalca tekom šolanja, da je lahko srednješolsko izobraževanje uspešno zaključil. Mati in zakonita zastopnica B.B. je po odločbi CSD prejemala tudi dodatek za nego. Po zaključenem srednješolskem izobraževanju A.A. ni bil samostojno zaposljiv in je bil vključen v program zaposlitvene rehabilitacije. Na podlagi mnenja rehabilitacijske komisije št. 1412-109/2013-0500-8-1749 z dne 19. 3. 2014 je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za priznanje statusa invalida s pravico do zaposlitvene rehabilitacije po ZZRZI. Status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije mu je bila priznana z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014. Po izvedenem programu zaposlitvene rehabilitacije je Zavod RS za zaposlovanje ugotovil, da je A.A. kot invalid nezaposljiv, kar izhaja iz pravnomočne in dokončne odločbe št. 1412-109/2013-0500-19-1749 z dne 29. 5. 2015. Na podlagi 85. člena ZZRZI se A.A. vodi v evidenci invalidov, ki jim je bila izdana odločba, da niso zaposljivi. Na dan 1. 1. 2014, ko se je pričelo obdobje uveljavljanja davčne olajšave s strani tožnika, je bil A.A. star 19 let, torej polnoleten in se v letu 2014 ni več redno šolal. V letu 2013 je pri Zavodu za zaposlovanje podal vlogo za priznanje statusa invalida. V obdobju odmere dohodnine je bil torej A.A. oseba, ki se ni več šolala, oseba, za katero je skrbel tožnik v celoti in oseba, ki je bila v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen. Po določbah Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju ZDVDTP) je bil invalid.

5. Po sedmem odstavku 115. člena ZDoh-2 je jasno definirana podlaga, da ima A.A. status invalida in je za delo nezmožen. Tožeča stranka navaja, da A.A. ni uveljavljal pravice iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z ZPIZ, to pa ne pomeni, da tožeči stranki ne more in sme biti dana možnost, da dokazuje, da skrbi za vzdrževanega družinskega člana-otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. To tožeča stranka dokazuje z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014. Glede na to so izpolnjeni pogoji, da se tožeči strani za vzdrževanega družinskega člana prizna zmanjšanje letne davčne osnove za vzdrževanega družinskega člana - otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Pravica do oblike socialnovarstvene pomoči in pravico do denarnih transferjev pa ne more imeti prav nobenega vpliva in ne more biti v vzročni zvezi z dokazovanjem in uveljavljanjem davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožeča stranka je vložila še pripravljalno vlogo, kateri prilaga odločbo Centra za socialno delo št. 1400-16/2016-3/24 z dne 27. 5. 2017, s katero je bil A.A. priznan status invalida po ZDVDTP in po kateri je od 1. 11. 2016 dalje upravičen do nadomestila za invalidnost v mesečnem znesku 288,89 €.

8. Tožba je utemeljena.

9. Posebne olajšave ZDoh-2 ureja v 114. členu. Tako določa znesek davčne olajšave za prvega vzdrževanega otroka (1. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2), za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (2. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2) in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (3. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2). Za otroka, ki potrebuje nego in varstvo iz 2. točke prvega odstavka tega člena šteje otrok, ki: ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen (tretji odstavek 114. člena ZDoh-2).

10. Olajšava iz 2. točke prvega odstavka 114. člena za otroka, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen se prizna ne glede na njegovo starost (peti odstavek 114. člena ZDoh-2). Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba Centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2). Otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost (sedmi odstavek 115. člena ZDoh-2).

11. Tožeča stranka je uveljavljala za sina A.A. posebno davčno olajšavo iz 2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 za čas vzdrževanja od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014 s sorodstvenim razmerjem z oznako B - za delo nezmožen otrok v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Navedeno je dokazovala z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. 1412-109/2013-0500-9-1749 z dne 30. 4. 2014, iz katere izhaja, da se tožnikovemu otroku A.A. prizna status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije ter odločbo iste inštitucije št. 1412-109/2013-0500-19-1749 z dne 29. 5. 2015, iz katere izhaja, da je A.A. nezaposljiv.

12. Z izpodbijano odločitvijo tožeči stranki ni bila priznana olajšava za vzdrževanega družinskega člana po 2. točki prvega odstavka 114. člena ZDoh-2, zato ker o tem ni predložil odločbe centra za socialno delo s sklicevanjem na osmi odstavek 114. člena ZDoh-2. Po presoji sodišča te določbe ni mogoče obravnavati ločeno od določbe 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2, po kateri je vzdrževani družinski član po 2. točki prvega odstavka tega člena tisti otrok, ki je po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb za delo nezmožen.

13. Za dokazovanje za odločitev relevantnih dejstev pa je mogoče uporabiti vsa primerna dokazna sredstva (164. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2) in v tem smislu dokaznih sredstev ni dopustno zakonsko limitirati. Glede na citirano določbo ZUP osmega odstavka 114. člena ZDoh-2 ni mogoče razumeti tako, da dokazovanje tega za odločitev relevantnega dejstva z drugimi dokaznimi sredstvi ni dopustno.

14. Tožeča stranka je predložila v upravnem postopku odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014, iz katere izhaja, da je A.A. po izobrazbi prodajalec in se mu prizna status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. V odločbi Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014 je obrazloženo, da bo zavod izdelal oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti. Po izvedenem programu zaposlitvene rehabilitacije je Zavod RS za zaposlovanje ugotovil, da je A.A. kot invalid nezaposljiv, kar izhaja iz pravnomočne in dokončne odločbe št. 1412-109/2013-0500-19-1749 z dne 29. 5. 2015.

15. ZDVDTP ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti (1. člen tega zakona). Ni sporno, da je A.A. že od rojstva otrok s posebnimi potrebami in da se ne more usposobiti za samostojno življenje. V času izdaje izpodbijane odločbe je bil star 21 let, zanj pa sta skrbela starša in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen. Glede na to po določbi 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 šteje za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

16. Po obrazloženem je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, nepopolno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje, zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in ponovno odločiti o zadevi.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

23.04.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 102/2016
• UPRS sodba II U 48/2016
• UPRS Sodba II U 87/2017-12