UPRS Sodba I U 1411/2018-13

Jedro

Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4218-7287/2016-5(04-110-04) z dne 24. 6. 2016 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, prvostopenjski, tudi finančni organ) odločila, da se tožnik za namene Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) od 1. 1. 2012 dalje šteje za rezidenta Slovenije (točka 1 izreka). Tožnik je priglasil stroške postopka. O stroških bo izdan posebni sklep. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 5. 7. 2013 vložil vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa v skladu s 6. členom ZDoh-2 in ji priložil izpolnjeni vprašalnik. V vlogi je izjavil, da je leta 1986 zapustil Slovenijo in da prebiva na Češkem v Pragi, na naslovu ... Ima podjetje A. s sedežem v Pragi. Kot upokojenec (prejemnik slovenske pokojnine) je solastnik in nadzornik podjetja, žena B.B. pa je upokojena solastnica podjetja A. iz Prage in sonajemnica stanovanja ..., Praga, kjer tožnik prebiva. Z ženo živi v Pragi približno 14 dni mesečno, kot to zahtevajo skupne obveznosti in omogočajo sorodstvene vezi ter podjetniške obveznosti v lastnem podjetju v Sloveniji (C. d.o.o.), kjer opravlja funkcijo prokurista. Slovenijo obiskuje občasno približno 120 dni na leto oz. en teden mesečno zaradi ohranjanja prijateljskih in sorodstvenih vezi. V Sloveniji ima v lasti nepremičnino - stanovanjsko hišo na naslovu ..., Žalec, kjer ima njegova žena uradno prijavljeno stalno prebivališče. Obdržal je slovenski potni list in ima tudi v Sloveniji svoj bančni račun. Ima vozniško dovoljenje, ki ga je izdala Češka, zdravstveno zavarovanje na Češkem, bančni račun na Češkem in VISA kartico na Češkem. Je član različnih organizacij, združenj in klubov na Češkem in donira tudi sredstva češkim dobrodelnim organizacijam. Davčni organ navaja dokazila, ki jih je tožnik predložil v postopku: kopijo izkaznice trajnega bivanja in potrdila o veljavnosti trajnega bivanja, kopijo potrdila o dovoljenju trajnega bivanja na Češkem in kopijo potrdila za potrebe ZPIZ, kopijo slovenske osebne izkaznice z navedbo stalnega prebivališča, kopijo potrdila o davčnem rezidentstvu Češke, izpis iz poslovnega registra z dne 25. 6. 2013, kopijo potrdila o prijavi upokojencev od ZPIZ Slovenija, kopijo najemne pogodbe za stanovanje v Pragi, kopijo plačil stroškov v zvezi s tem stanovanjem, kopijo češkega vozniškega dovoljenja, kopijo češke izkaznice zavarovanca VOZP, kopijo dokazil o članstvih v čeških asociacijah in donacije: D., E., F., G., H., I., J., K., L., M., N., O., P., R., S., T., U., V., Z., X., Y., Q.; potrdilo o bančnem računu in izdani VISA Classic kartici in kopijo naslova prejemnika pošte s strani Ministrstva za finance. Za svojo ženo je tožnik predložil: izjavo B.B. o bivanju z možem v Pragi, njen uradni CV, kopijo izkaznice o dovoljenju bivanja na Češkem, kopijo izpisa iz poslovnega registra, kopijo pogodbe o najemu stanovanja v Pragi, kopijo češkega vozniškega dovoljenja, potrdilo o bančnem računu in izdani plačilni kartici VISA ELECTRON, izjavo Veleposlaništva RS v Pragi o udeležbi pri dogodkih na Češkem, dokazilo o članstvu v W., dokazilo o soorganizaciji ... koncerta v Pragi, povabilo na slavnostno prireditev ob C., izkaznice trgovskih podjetij: Š., Ž., AB., AC., AD., AE., AF. in dokazilo o aktivnem članstvu v AG. z dne 15. 7. 2013.

3. V predmetni zadevi gre za ponovljeni postopek po sodbi Upravnega sodišča RS I U 196/2015 z dne 5. 4. 2016, s katero je sodišče odločilo, da se pri presoji rezidentskega statusa uporablja 6. člen ZDoh-2.

4. Tožnik je na podlagi poziva upravnega organa 8. 6. 2016 predložil še dodatna dokazila: osebno izkaznico z vpisanim stalnim bivališčem na Češkem, izkaznico dovoljenja Češke Republike za trajno bivanje na Češkem, odločbo o dovoljenju za trajno bivanje na Češkem, potrdilo o bivanju v Češki Republiki, potrdilo o prejemu pokojnine s strani češkega izplačevalca, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju na Češkem, odločbo o davčni registraciji, izpis iz registra za podjetje AH. z dne 30. 5. 2016, izpis iz registra za podjetje A., izpis iz katastra za stanovanje v Pragi, potrdilo o delovanju B.B. na Inštitutu AI. in sodelovanje s krovno organizacijo AI. Kot podlago za odločitev prvostopenjski organ navaja 6. člen ZDoh-2.

5. Na podlagi tožnikovih navedb in predloženih dokazil je finančni organ ugotovil, da je tožnik solastnik hiše v Žalcu, stalno prebivališče pa ima prijavljeno na Češkem v Pragi. Je upokojenec in solastnik podjetja v Pragi, opravlja pa tudi pogodbeno delo za podjetje C. d.o.o. Tožnikova žena je upokojenka, sonajemnica stanovanja v Pragi in solastnica podjetja A. V Sloveniji je lastnica podjetja C. d.o.o., v katerem opravlja prokuro oz. pogodbena dela. Tožnikova žena je članica nekaterih organizacij in združenj na Češkem, dokazuje pa tudi sodelovanje s češko organizacijo in udeležbo na nekaterih dogodkih in prireditvah na Češkem. Tožnik je s Češko zlasti ekonomsko povezan, saj je solastnik podjetja v Pragi. Tožnikova žena prebiva v Sloveniji, kjer ima uradno prijavljeno stalno prebivališče. Po njeni izjavi je 14 dni mesečno v Sloveniji in 14 dni na Češkem pri možu. Na Slovenijo jo vežejo obveznosti v podjetju ter sorodstvene vezi (odrasla hči). Na Češko jo veže mož, ki prebiva pretežno na Češkem, približno 120 dni na leto pa je v Sloveniji. Vežejo jo tudi družabne obveznosti, sodelovanja in dogodki. Tožnik je po mnenju davčnega organa rezident Slovenije, saj v skladu s 6. členom ZDoh-2 ostaja središče osebnih in ekonomskih interesov tožnika v Sloveniji. Kljub temu, da je solastnik podjetja v Pragi, kar izkazuje ekonomski interes, v Sloveniji ostaja poleg ekonomskega interesa (pogodbeno delo za podjetje C. d.o.o.) pretežni del osebnih interesov, saj v Sloveniji prebiva tožnikova žena, katere prisotnost v Sloveniji je potrebna zaradi ekonomskih aktivnosti (prokura oz. pogodbeno delo v podjetju) ter zaradi drugih osebnih interesov - prijateljske in družinske vezi. Tožnik ima v lasti hišo na naslovu ... v Žalcu, ki mu je ves čas na razpolago in se zato tožnik od 1. 1. 2012 šteje za rezidenta Slovenije.

6. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je pritožbo zavrnilo. Kot podlago za odločitev navaja 5. točko 6. člena ZDoh-2, kar naj bi tudi smiselno izhajalo iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz tožnikove vloge izhaja, da tožnikova družina ostaja v Sloveniji. Otroci so polnoletni. V Sloveniji stalno prebiva tožnikova žena, zaradi česar tožnik prihaja občasno v Slovenijo in sicer 1 teden v mesecu zaradi ohranjanja sorodstvenih in prijateljskih vezi, kar izhaja iz vprašalnika. V Sloveniji ima odprte bančne račune, ima slovenski potni list, v Sloveniji je zdravstveno zavarovan in vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V razmerju do Češke je tožnik v vprašalniku izkazal naslednje vezi: na Češkem prebiva od 1986 dalje, je davčni rezident Češke, solastnik in nadzornik podjetja v Pragi, živi v najetem stanovanju v Pragi. V dopolnitvi vloge je tožnik predložil dokazila glede bivanja na Češkem, o davčnem rezidentstvu Češke, prejemanju češke pokojnine in češkem zdravstvenem zavarovanju, dokazila o registraciji podjetja in da je stanovanje, ki ga ima najetega v Pragi, v lasti njegovega podjetja. V Sloveniji ima tožnik v lasti nepremičnino in je prokurist v podjetju C. d.o.o. Do 15. 1. 2014 je imel v Sloveniji tudi registrirano dejavnost kot s.p. V obeh državah poseduje bančni račun in prejema pokojnino.

7. Pritožbeni organ je zaključil, da ima tožnik ekonomske vezi enakomerno porazdeljene v obeh državah (v Sloveniji in na Češkem), medtem ko so njegovi osebni interesi močnejši v Sloveniji. Pri tem se središče življenjskih interesov premakne, če se zakonec in otroci preselijo v tujino. Pritožbeni organ zavrne tožnikov ugovor, da ni imel možnosti izjasniti se o dejstvih, pomembnih za odločitev, saj jih je lahko navedel z izpolnitvijo vprašalnika, kot priloge k vlogi za ugotavljanje rezidentskega statusa. Dejstvo pa je, da je pritožbeni organ dokaze presodil drugače, kot je to želel tožnik. Tožnik je bil izrecno pozvan, da predloži vsa dokazila o svojem življenju in bivanju in o družini. Z dopolnitvijo vloge je tožnik dokazal svoje bivanje (kar ni sporno), bivanja žene v tujini pa ni izkazal. Iz dopolnitve vloge izhaja le, da tožnikova žena sodeluje s krovno organizacijo AI., kar pa ne dokazuje dejanskega bivanja tožnikove žene na Češkem, pač pa, da dejansko občasno opravlja določene dejavnosti na Češkem. Tožnik je naknadno dostavil tudi potrdilo z dne 17. 10. 2017 o pridobitvi češkega državljanstva, ki pa predstavlja novo dejstvo oz. nov dokaz, ki ni obstajal v času izdaje izpodbijane odločbe in na odločitev ne vpliva.

8. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter uvodoma povzema potek postopka. Finančni organ je prvostopenjsko odločbo izdal, ne da bi v obrazložitvi za to navedel konkretne razloge in tudi ni konkretno opredelil pravne podlage za odločitev. Zmotno in nepopolno je ugotovil dejansko stanje. Pri svoji odločitvi ni upošteval naknadno predloženih listinskih dokazov, da je središče tožnikovih osebnih interesov na Češkem. Tožnikova žena in polnoletna hči, ki ima že svojo družino in je tožnik ne vzdržuje, ne more biti edina navezna okoliščina za določitev tožnikovih osebnih interesov. Osebni interesi tožnika so mnogo pestrejši. Takšno razlogovanje pomeni poseg v tožnikovo osebnost in pravico do svobodnih oblikovanj lastnih interesov in osebnega življenja, brez vmešavanja države. S tem, ko se v upravni odločbi ne upošteva tožnikovih pestrih osebnih interesov in udejstvovanj, hobijev, športnih in kulturnih aktivnosti na Češkem, osebnih povezav na Češkem, množice znancev in prijateljev na Češkem, gre za poseg v tožnikovo osebnost. Ni pa dopustno tožnikovih osebnih interesov skrčiti na okoliščino prijavljenega stalnega bivališča tožnikove žene, ki 14 dni na mesec preživi s tožnikom na Češkem. Dejansko bivanje in udejstvovanje tožnikove žene na Češkem izkazuje pisno potrdilo Veleposlaništva RS z dne 2. 7. 2013, iz katerega izhaja, da je aktivna članica slovenske skupnosti na Češkem in se dogodkov redno udeležuje. Družabni in socialni stiki tožnika so na Češkem. Tožnik živi svoje družabno življenje na Češkem. Navedenega potrdila prvostopenjski organ ni upošteval.

9. Tožnik občuti presojo prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi kot vdor v njegove osebnostne pravice iz 35. člena Ustave RS, kar pojasni. Izpostavljanje tožnika, kot aktivnega člana družbe le na vlogo moža in očeta, pomeni poseg v njegovo pravico do osebne svobode. Za ugotovitev statusa rezidenta pa je potrebno, da se ugotovi središče osebnih in tudi ekonomskih interesov. Če ni mogoče izkazati kumulativnega obstoja središča osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v državi, mu ni dopustno določiti statusa rezidenta. Tožnik pa ima najmanj toliko ekonomskih interesov v Sloveniji, kot na Češkem. Tožnikova žena je aktivna v različnih združenjih in zato tudi fizično prisotna na Češkem. Iz citiranega potrdila Veleposlaništva RS z dne 2. 7. 2013 izhaja tudi, da se tožnikova žena s tožnikom aktivno udeležuje dogodkov in da ima tožnik središče osebnih interesov na Češkem. Tožnik v Sloveniji ni vključen v nobena združenja, ni aktiven v družbenem in političnem življenju, je pa zelo aktiven v Pragi. Res ima tožnik hišo v Žalcu, ki mu je na razpolago, vendar je odločilnejše, da ima stalno prebivališče le na Češkem in da se je že pred 30 leti preselil v Prago. Celoten preostali del svojih osebnih interesov je tožnik prenesel na Češko in ima z njo tudi močnejše vezi.

10. Dejansko stanje v zadevi je bilo napačno ugotovljeno, predloženi dokazi pa so bili tudi napačno ocenjeni. Napačno je bil ocenjen dokaz o članstvu tožnikove žene v W., kot tudi dokazilo o soorganizaciji ... koncerta v Pragi. Gre za dokaz o aktivnem članstvu, ki zahteva tudi dejansko prisotnost na Češkem. Zato je pomembna okoliščina tudi, da ima tožnikova žena češko vozniško dovoljenje in od Češke Republike izdano dovoljenje za bivanje na Češkem. Da je tožnikova žena veliko na Češkem kaže tudi njena aktivnost v podjetjih na Češkem ter dejstvo, da ima plačilne kartice in bančni račun na Češkem. Teh dokazil pa prvostopenjski organ ni ocenil ali pa ni pravilno ocenil. Nikjer ni presojeno dokazilo tožnika o dovoljenju trajnega bivanja na Češkem in potrdilo o češkem davčnem rezidentstvu. Ker je davčni organ potreboval dve leti, da je odločil o tožnikovi pritožbi, je tožnik medtem (31. 10. 2017) že tudi pridobil češko državljanstvo. Iz pomanjkljive in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ne izhaja, da bi bila upoštevana dokazila o članstvih tožnika v številnih čeških asociacijah ter o njegovem aktivnem športnem udejstvovanju na Češkem, npr. izkaznica I. članstvo v J. in K., kar dokazuje vključenost tožnika v družabno življenje na Češkem in o čemer ni v izpodbijani odločbi ničesar navedenega. Ker teh potrdil finančni organ ni upošteval oz. jih je napačno presodil, je dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Teh razlogov pa tudi ni upošteval pritožbeni organ. V nadaljevanju tožnik povzema presojo pritožbenega organa.

11. Odločitvi prvostopenjskega organa in pritožbenega organa sta pomanjkljivi, nejasni in premalo obrazloženi. Pomanjkljiva obrazložitev pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in se zato izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Podana je tudi kršitev po tretjem odstavku 27. člena ZUS-1. Razlogi o odločilnih dejstvih v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni in tudi ni ustrezno obrazložena, kar tožnik pojasni. Posledica zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je tudi napačna uporaba materialnega prava in sicer 5. točke 6. člena ZDoh-2, ki jo navaja. Tožnik tudi meni, da je izpodbijana odločba arbitrarna. Finančni organ številnih dokazil sploh ni upošteval. Kršen je bil 22. člen Ustave RS, kar pojasni.

12. Bistvena kršitev postopka pa je tudi podana zaradi kršitve načela zaslišanja stranke. Z zaslišanjem tožnika in njegove žene bi lahko upravni organ ugotovil, kakšen je tožnikov osebni interes oz. središče njegovih osebnih in ekonomskih interesov. Osebni interes je namreč nekaj individualnega. Tožnik meni, da podatki iz vprašalnika, ki ga v primeru predmetne vloge za ugotovitev rezidentskega statusa niti ni obvezno izpolniti, ne zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožnik in njegova žena bi se želela izjasniti o dodatnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo pravilne odločbe, zato tožnik sodišču predlaga, da naj ju na glavni obravnavi o tem zasliši. Tožnik bi glede na svoje dolgoletno delo in bivanje na Češkem s svojimi besedami sigurno znal dodatno pojasniti kaj vse ga veže s Češko Republiko in zakaj poleg dokazil, ki to potrjujejo, tudi sam ves čas zatrjuje, da je pretežni del njegovih osebnih in ekonomskih interesov na Češkem in ne v Sloveniji.

13. Sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in opravi glavno obravnavo ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči, da se tožnik za davčne namene ne šteje za rezidenta Republike Slovenije od 1. 1. 2012 dalje. Podrejeno tožnik predlaga, da naj sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo in odločbo pritožbenega organa odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Tožnik priglaša tudi stroške postopka v zvezi s tožbo po Odvetniški tarifi in sodišču predlaga, da zahtevi za povrnitev stroškov ugodi in tožniku prisodi povrnitev stroškov in sodne takse po odmeri sodišča, in jih naloži toženki v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje do plačila.

14. Tožena stranka v celoti prereka navedbe tožeče stranke in jih zavrača iz razlogov, navedenih v obrazložitvah obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

15. V pripravljalni vlogi tožnik prereka navedbe iz odgovora na tožbo, saj toženka dejansko na tožbo sploh ni odgovorila. Vztraja pri svojih tožbenih navedbah in sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi. Pripominja pa tudi, da že več let čaka na pravnomočno odločitev v predmetni zadevi. Sodišču predlaga razpis glavne obravnave, v kateri naj sodišče zasliši tožnika in njegovo ženo, saj to zaslišanje v postopku še ni bilo izvedeno. Ker tožnik zahteva drugačno presojo dokazov, je predlagano zaslišanje tožnika in njegove žene vsekakor potrebno. Dodatno prilaga v sodni spis potrdilo o davčnem rezidentstvu na Češkem.

16. V zvezi s potrdilom o davčnem rezidentstvu tožnika na Češkem (od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2018) finančni organ navaja, da to dejstvo v predmetnem postopku nikoli ni bilo sporno in je bilo tudi navedeno in obravnavano pri odločanju, vendar ni takšno, da bi pretehtalo pri odločitvi.

17. Tožba je utemeljena.

18. V danem primeru je med strankama sporno, ali je finančni organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločil, da se tožnik za namena Zakona o dohodnini od 1. 1. 2012 šteje za rezidenta Slovenije, saj temu tožnik ugovarja in meni, da ga je v navedenem obdobju potrebno šteti za rezidenta Češke.

19. V skladu z določbami ZDoh-2 je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa, to je, ali je rezident ali nerezident. Na podlagi 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od šestih pogojev. V konkretnem primeru je bil to pogoj iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 in sicer je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje pogoj, da ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Gre za pogoj, na katerega se v obravnavani zadevi sklicuje pritožbeni organ in ki je po mnenju sodišča tudi podlaga za odločanje v tem primeru. Pri presojanju, ali je posameznik rezident Slovenije ali ne, se v vsakem posameznem primeru upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine v okviru rezidenčnih vezi, ki so lahko formalne ali dejanske narave. Res pa je, da se je v ustaljeni sodni praksi izoblikovalo stališče, po katerem se kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov zaradi določitve statusa rezidentstva presoja na enak način, kot se ga presoja pri uporabi tako imenovanih Prelomnih pravil iz mednarodnih konvencij.

20. Davčno rezidenstvo se pa podlagi točke 5 prvega odstavka 6. člena ZDoh-2 presoja ob upoštevanju stopnje posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega zavezanca iz Slovenije. Pri presoji rezidenstva se tako upošteva način, kako si posameznik organizira osebni in ekonomski del življenja, vključno z obsegom in načinom njegovega udejstvovanja v družabnem življenju. Kot je to pravilno navedel pritožbeni organ, pri presoji rezidentskega statusa upravni organ tehta tiste okoliščine, ki so pomembne pri presoji rezidentskih vezi in so izkazane v razmerju do druge države ter oceni, s katero državo obstajajo močnejše vezi.

21. V predmetni zadevi sta prvostopenjski in pritožbeni organ ugotovila, da ima tožnik ekonomske interese enakomerno porazdeljene v obeh državah, in sicer tako v Sloveniji, kot tudi na Češkem. Sporna pa je ugotovitev finančnega organa, da ima tožnik osebni interes močnejši v Sloveniji. Sporno tako ostaja vprašanje, ali je tožnik v Sloveniji ohranil središče svojih osebnih interesov ali pa jih ima na Češkem, kot to navaja tožnik. Pri temu kriteriju se upoštevajo posameznikove družinske in družbene povezave, njegove poklicne, politične, kulturne in druge podobne dejavnosti. Pri tem pa je potrebno v upravnem dokaznem postopku dejstva in dokaze povsem konkretno presoditi, pri čemer je zavezanec lahko dejstva dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi. Teža, ki jo upravni organ pripiše posameznemu dejstvu, je odvisna od konkretnih okoliščin in jo mora upravni organ tudi konkretno presoditi ter navesti v obrazložitvi odločbe. Zavezancu pa mora finančni organ tudi omogočiti, da se v postopku pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev.

22. Glede na dejstvo, da se finančni organ pri vzpostavitvi rezidenčne vezi tožnika v Sloveniji v predmetni zadevi sklicuje na središče njegovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, se torej v obravnavanem primeru ugotavlja tožnikova dejanska rezidenčna vez s Slovenijo. Pri presoji rezidentstva po 5. točki 6. člena ZDoh-2 pa je potrebno pretehtati in presoditi težo, ki se priznava posameznemu dejstvu glede na konkreten primer oz. v odvisnosti od konkretnih okoliščin. Dejstva in dokazi ter dokazna ocena in teža posameznega dejstva pri ugotavljanju rezidentskega statusa pa mora izhajati tudi iz obrazložitve odločbe. Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.

23. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja navedba listin in dokazov, ki jih je v zvezi z ugotavljanjem rezidentskega statusa tožnika glede okoliščin na strani tožnika, ki ga vežejo na Češko in na Slovenijo in glede okoliščin, ki tožnikovo ženo vežejo na Češko in na Slovenijo predložil tožnik organu prve stopnje. Izhajajo tudi dokazila, ki jih na podlagi poziva davčnega organa na dopolnitev vloge z dne 17. 5. 2016 davčnemu organu 7. 6 2016 predložil tožnik in jih je davčni organ prejel 9. 6. 2016. Pri tem pa tudi po presoji sodišča finančni organ ni presodil in dokazno ocenil vseh listin, ki jih je v postopku predlagal tožnik in so tudi po mnenju sodišča relevantne za odločitev, tožniku pa tudi ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi.

24. V razmerju do Češke je tožnik v vprašalniku izkazal naslednje vezi: na Češkem prebiva od 1986 dalje, od tega je 120 dni na leto v Sloveniji. Je davčni rezident Češke, solastnik in nadzornik podjetja v Pragi, stalno prebiva v stanovanju v Pragi, ki ga imata najetega z ženo. V dopolnitvi vloge je tožnik predložil dokazila glede bivanja na Češkem, o davčnem rezidentstvu Češke, prejemanju češke pokojnine in češkem zdravstvenem zavarovanju, dokazila o registraciji podjetja in da je stanovanje, ki ga imata najetega z ženo v Pragi, v lasti tožnikovega podjetja. Tožnik je solastnik podjetja v Pragi, opravlja pa tudi pogodbeno delo za podjetje C. d.o.o. Tožnikova žena je solastnica podjetja A. na Češkem, v Sloveniji pa je lastnica podjetja C. d.o.o., v katerem opravlja prokuro oz. pogodbena dela. Glede osebnih interesov je močan interes družina. Tožnikova žena ima stalno prebivališče v Sloveniji v hiši v Žalcu, ki je tožnikova solastnina in tožniku tudi na razpolago. Tožnikova žena je solastnica podjetja v Sloveniji in poleg pokojnine prejema dohodke tudi iz pogodbenega dela, saj je v Sloveniji še vedno delovno aktivna. Na Češkem preživi 14 dni na mesec in v Sloveniji 14 dni na mesec. Tožnikova žena je vključena tudi v družbene dejavnosti na Češkem. Tožnikovi otroci se polnoletni in od tožnika ekonomsko niso odvisni. Tožnik svoje osebne vezi s Češko in ženine osebne vezi s Češko izkazuje z vrsto dokazil o družbenem udejstvovanju, ki pa jih finančni organ tudi po presoji sodišča ni konkretno presodil. V tem delu je podana bistvena kršitev določb postopka, izpodbijana odločba pa je tudi pomanjkljivo obrazložena in v tem delu ne omogoča preizkusa.

25. Poleg navedenega je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi. Po presoji sodišča je naveden ugovor pritožbeni organ neutemeljeno zavrnil z navedbo, da je imel tožnik možnost vsa pravno relevantna dejstva navesti v vprašalniku ob podaji vloge, kakor tudi ob predložitvi listin po pozivu finančnega organa na dopolnitev vloge. Dokazna sredstva namreč niso omejena le na pisne dokaze oz. listine in vloge, marveč se dejstva lahko dokazujejo z vsemi dokaznimi sredstvi, torej tudi z zaslišanjem zavezanca ali prič. V predmetni zadevi tudi po presoji sodišča tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da se izjavi in da navede vse osebne vezi in osebni interes, ki ga veže na Češko, saj mu v postopku, kljub dokaznemu predlogu z zaslišanjem tožnika, ni bila dana možnost, da se izjavi.

26. Neutemeljen pa je tožnikov ugovor v zvezi s pridobljenim statusom češkega državljanstva z dne 17. 10. 2017, saj se pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe presoja po času izdaje izpodbijane odločbe (v predmetni zadevi je to bilo 24. 6. 2016) in tako tudi po mnenju sodišča navedeno dejstvo predstavlja novo dejstvo in nov dokaz, ki v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstojalo in na pravilnost odločitve nima vpliva.

27. Po presoji sodišča pa so utemeljeni tožnikovi tožbeni ugovori, da so podane kršitve določb postopka, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in posledično materialno pravo napačno uporabljeno. Davčni organ tudi po presoji sodišča ni presodil vseh relevantnih okoliščin, ki so pomembne za pravilno in zakonito določitev rezidentskega statusa na podlagi 5. točke 6. člena ZDoh-2. Davčni organ ni opravil celovitega tehtanja vseh tistih rezidenčnih osebnih interesov in vezi, ki vežejo tožnika s Slovenijo in tudi tistih, ki vežejo tožnika s Češko. Dokazni postopek ni bil pravilen izpeljan, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno.

28. Ker so bila v predmetni zadevi pri odločanju bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP; 2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in je bilo posledično tudi materialno pravo nepravilno uporabljeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem naj ob upoštevanju stališč sodišča o zadevi ponovno odloči. V ponovnem postopku naj organ prve stopnje očitane kršitve odpravi.

29. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in listin iz upravnega spisa razvidno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, zato ni bilo treba na glavni obravnavi izvajati dokazov, ki jih je predlagal tožnik.

30. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 80/2019-9
• UPRS Sodba I U 1105/2019-10
• UPRS Sodba I U 2608/2018-13