UPRS Sodba I U 1969/2018-11

Jedro

Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka v točki 1 izreka zavrnila vlogo tožnika na Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva (v nadaljevanju javni razpis). V točki 2 izreka je navedla, da vložitev tožbe ne zadrži izvršitev sklepa, zoper katerega je vložena oz., da ne zadrži podpisa pogodb o sofinanciranju projektov. Stroški v tem postopku niso nastali (točka 3 izreka). Izpodbijani sklep je toženka izdala na podlagi Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2018, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (v nadaljevanju Pravilnik) in Zakona o nevladnih organizacijah ter Zakona o prostovoljstvu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je razpisna komisija ugotovila, da je tožnica pravočasno oddala popolno vlogo na predmetni javni razpis. Postopek je potekal skladno s Pravilnikom ter v skladu s predmetnim javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Tožničina vloga je bila ocenjena v skladu s pogoji in merili, določenimi v poglavjih 6 in 13 predmetnega javnega razpisa. Tožnica je v SKLOPU A dosegla 64 točk od možnih 72 točk. Ker je skupna vrednost predlaganih projektov, ki so dosegli minimalni kakovostni kriterij 50 točk, presegla razpoložljiva sredstva za SKLOP A, je bila tožničina vloga zavrnjena, saj so imeli prednost projekti, ki so dosegli višje število točk kot tožnica. Podrobnejša razčlenitev je razvidna iz predložene tabele, ki je priloga izpodbijanega sklepa. Tožničin projekt je ustrezno utemeljen s prepoznanimi potrebami, jasno je navedeno, koko bo potrebe v okolju reševala. Ustrezno izkazuje skladnost z usmeritvami in cilji oz. strategijami javnih politik ter cilji Javnega razpisa. Navedeno je, h katerim ciljem Javnega razpisa prispeva, jasno je tudi navedeno na kakšen način. Kazalniki v projektu so ustrezno izbrani ter realno ovrednoteni. Ustreznost izbranih kazalnikov se odraža v načrtovanih aktivnostih projekta. Finančni načrt je realno ovrednoten in vsebuje tudi druge vire financiranja z namenom, da bo lahko projekt v celoti izveden. Finančni viri so razpršeni. Tožničine načrtovane aktivnosti so glede na vsebino projekta ustrezne, terminsko ustrezno razporejene in omogočajo doseganje zastavljenih kazalnikov projekta. Prepoznana so kritična tveganja in problemi projekta, ukrepi so jasno opredeljeni. Načrtovano delovno mesto je ustrezno glede na vsebino projekta in delovne naloge, ki jih bo opravila zaposlena oseba in je skladno s poslanstvom organizacije. Realno je tudi število zaprošenih delovnih mest glede na vsebino projekta.

2. Tožnica izkazuje kadrovsko, tehnično in finančno sposobnost za izvedbo projekta. Jasno in realno je navedeno, na kakšen način bo tožnica zagotovila sofinanciranje zaposlitve na subvencioniranemu delovnemu mestu. Tožnica nima partnerjev. Pridružena partnerja, ki sta vključena v projekt, sta ustrezna glede na vsebino projekta in imata pri izvedbi projekta aktivno vlogo ter izkazujeta potencial za dolgotrajnejše sodelovanje po končanju projekta. Projekt predvideva učinkovite mehanizme, ki bodo zagotovili trajnost v projektu prijavljenih delovnih mest tudi po končanju sofinanciranja projekta s strani ministrstva. Mehanizmi so jasno navedeni in realno ocenjeni. Navedena delovna mesta bodo ustrezno prispevala k razvoju in profesionalizaciji organizacije, v kateri bodo delovna mesta subvencionirana. Projekt tožnice bo s svojo vsebino prispeval k razvoju in profesionalizaciji tudi nevladnega sektorja. Družbeni učinki projekta so jasno navedeni in ustrezno prepoznani. Jasno je tudi naveden dolgoročni vpliv na družbo oz. okolje.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je iz priložene tabele ocenjevanja k izpodbijanemu sklepu razvidno, da je prejela pri vseh sklopih maksimalno število točk razen v podtočki 3.2 „Projektni partner“ in 3.3 „Jasna opredelitev vlog v postopku“, kjer je prejela nič točk. Pri tem pa toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla razlogov, zakaj je tožnica pri predhodno navedenemu merilu prejela nič točk. Tako se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in je zato nezakonit. V nadaljevanju pojasni razloge, zaradi katerih meni, da pogoje tudi po navedenih dveh merilih v celoti izpolnjuje. Tožnica je v postopku predložila dogovor o sodelovanju s partnerjem - A. ter z B. Iz tožničine prijavnice na predmetni javni razpis pa je tudi razvidna opredelitev vlog v projektu. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožnici tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, ki jih priglaša.

4. Tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo v točki I. povzema tožbene ugovore in navedbe iz obrazložitve izpodbijanega akta. V točki II pa obširno in podrobno navaja razloge za vrednotenje tožničinega projekta, zlasti pri spornih dveh merilih. Pojasnjuje tudi tudi potek predmetnega postopka javnega razpisa, navaja pravno podlago zanj in cilje tega javnega razpisa. Obširno se opredeljuje tudi v zvezi s preloženim dogovorom tožnice o sodelovanju s partnerjem - A. ter z B. Sklepno sodišču predlaga zavrnitev tožbe ter, da sodišče tožnici tudi naloži plačilo stroškov postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je v prvi vrsti sporno, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je tožnica prijavila na predmetni javni razpis. Tožnica ugovarja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla razlogov, zaradi katerih je tožničin projekt pri merilu 3.2. „Projektni partner“ in 3.3. „Jasna opredelitev vlog v postopku“ prejela nič točk in ga v tem delu zato ne more preizkusiti.

7. Glede vprašanj postopkov javnega razpisa se smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti upravni akt obrazložen v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Sodna kontrola v postopkih javnih razpisov je omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene razpisne komisije, če je upravni akt , ki ga sodišče presoja, obrazložen z razumnimi razlogi.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in ocenjevalne tabele, ki je kot priloga sestavni del izpodbijanega sklepa, izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz javnega razpisa prejel skupno 64 točk od možnih 72 točk. Navedeno izhaja tudi iz ocenjevalne tabele. Tožničino vlogo je toženka zavrnila, ker je skupna vrednost vseh predlaganih projektov, ki so dosegli minimalni kriterij 50 točk, presegla razpoložljiva sredstva na SKLOPU A, zato so imeli prednost pri izbiri projekti, ki so prejeli višje število točk. Podrobnejša razčlenitev prejetih točk po posameznih merilih je razvidna iz priložene ocenjevalne tabele. Toženka je tožničino vlogo ocenila v skladu s pogoji in merili, določenimi v poglavjih 6 in 13 predmetnega javnega razpisa. Tožničin projekt je pri merilu 3.2. „Projektni partner“ in 3.3. „Jasna opredelitev vlog v postopku“ prejel nič točk. S takšnim vrednotenjem projekta pa se tožnica ne strinja.

9. Iz sicer zelo skope obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz ocenjevalne tabele kot priloge in sestavnega dela izpodbijanega sklepa po presoji sodišča jasno izhaja, da tožnica nima projektnih partnerjev. Pridružena partnerja, ki sta vključena v projekt, sta ustrezna glede na vsebino projekta, imata pri izvedbi projekta aktivno vlogo ter izkazujeta potencial za dolgotrajnejše sodelovanje. Glede na dejstvo, da tožnica nima partnerjev, je temu ustrezno v skladu z razpisnimi merili iz predmetnega javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije, s katerimi je bila tožnica nesporno seznanjena, sledilo tudi točkovanje tožničinega projekta, ki ga je izvedla razpisna komisija. Iz ocenjevalne tabele, ki je priloga izpodbijanega sklepa, izhaja, da je tožnica pri merilu „3. Usposobljenost za izvedbo projekta“ v podtočki 3.2. „Projektni partner“ in v podtočki 3.3. „Jasna opredelitev vlog v projektu“ prejela nič točk. Po povedanem iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhajajo razlogi za vrednotenje tožničinega projekta pri spornih merilih z nič točkami in sicer, da tožnica nima projektnih partnerjev in da sta pridružena partnerja ustrezna.

10. Iz razpisne dokumentacije iz Poglavja 13 izhaja ocenjevalna lestvica z navedenimi merili. Pri merilu „Usposobljenost za izvedbo projekta“ je bilo možno doseči največ 16 točk. Pri merilu v podtočki 3.2. „Projektni partnerji“ je navedeno, da nič točk prejme vloga, če projekt ne predvideva projektnih partnerjev. Pri merilu v podtočki 3.3. „Jasna opredelitev vlog v projektu“ pa je navedeno, da kolikor projekt ne predvideva projektnih partnerjev, prejme nič točk. Da nima projektnih partnerjev, pa je tožnica navedla že v svoji vlogi na predmetni razpis, kar jasno izhaja iz samega besedila te vloge. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijanega sklepa res zelo skopa, vendar iz nje jasno izhajajo razlogi, zaradi katerih tožnica pri merilu 3. Usposobljenost za izvedbo projekta v podtočki 3.2 „Projektni partner“ in v podtočki 3.3. „Jasna opredelitev vlog v projektu“ ni prejela točk. Po povedanem je ugovor tožnice, da izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe razlogov, zaradi katerih tožnica pri podtočki 3.2. „Projektni partner“ in v podtočki 3.3. „Jasna opredelitev vlog v projektu“ ni prejela točk, po presoji sodišča neutemeljen. Iz predhodno navedenih podtočk meril jasno izhaja, da se v primeru, če projekt ne predvideva projektnih partnerjev, obe citirani podtočki meril ocenita z nič točkami, kar tudi po presoji sodišča jasno izhaja iz Poglavja 13 projektne dokumentacije. Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.

11. Tožnica v tožbi tudi ugovarja, da je v razpisnem postopku kot prilogo k svoji prijavnici predložila dogovor o sodelovanju s partnerjem A. ter z B., česar pa toženka ni ustrezno ovrednotila. Po mnenju sodišča je navedeni tožničin očitek neutemeljen. Priloga 4 se nanaša na sodelovanje s pridruženimi partnerji in je del razpisne dokumentacije. Opredelitev pojma „Pridruženi partner“ izhaja iz Poglavja 6.4. predmetnega javnega razpisa. Tožnica je na Obrazcu 4 podala izjavo, da izpolnjuje in sprejema razpisne pogoje. Iz točke 14 te izjave pa izhaja, da tožnica sprejema razpisne pogoje. Iz tožničine vloge na predmetni javni razpis je razvidno, da tožnica razume razliko med „projektnimi partnerji“ in „pridruženimi partnerji“. Iz tožničinih prijavnih obrazcev in prilog pa tudi po mnenju sodišča izhaja, da se je tožnica na predmetni javni razpis prijavila sama in v vlogi na javni razpis navedla, da nima projektnih partnerjev. Tožnica je predhodno navedeni dogovor predložila k Prilogi 4, vendar se tudi po mnenju sodišča nanaša na sodelovanje s „pridruženima partnerjema“ in ne na sodelovanje s „projektna partnerja“, kar izhaja tudi iz same tožničine vloge na predmetni javni razpis, kjer je navedla, da nima projektnih partnerjev. Po presoji sodišča je tožničin ugovor v zvezi z dogovorom o sodelovanju s partnerjem A. ter z B. obširno in argumentirano zavrnila že toženka v odgovoru na tožbo in se sodišče v tem delu z njo v celoti strinja.

12. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev pravil postopka in tudi ne kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

14. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, ker so bili v predmetnem postopku relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojeni že v upravnem postopku (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

28.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 24/2019-9
• UPRS Sodba I U 2061/2018-13
• UPRS Sodba I U 1566/2020-42