UPRS Sodba I U 475/2019-7

Jedro

Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1064/2007 z dne 29. 8. 2007, v višini 2.183,08 EUR, v roku 30 dni od prejema te odločbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), da je potrebno navedeni znesek nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani in sklic (II. točka izreka) ter da če tožnik prostovoljno ne plača dolgovanega zneska v sodno določenem roku, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za brezplačno pravni pomoč izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč izvršilni naslov (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1064/2007 z dne 29. 8. 2007 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, N 371/2012 (prej N 764/1980), zaradi odškodnine za razlaščeno nepremičnino ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz naslova BPP je izvajalec BPP prejel izplačilo v višini 2.183,08 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1064/2007 z dne 9. 10. 2014. Okrajno sodišče v Ljubljani je o stroških nepravdnega postopka, za katerega je bila dodeljena BPP in ki je bil končan s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 2. 4. 2014, izdalo sklep N 371/2012 z dne 20. 1. 2017, na podlagi katerega je predlagateljica nepravdnega postopka, za katerega je bila dodeljena BPP, A.A. dolžna nasprotnemu udeležencu (tožniku v obravnavani zadevi) povrniti stroške postopka v višini 3.162,65 EUR. Po pozivu pristojnega organa za BPP na plačilo stroškov sodnega postopka je A.A. obvestil, da je stroške postopka v višini, kot so bili odmerjeni s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 371/2012 z dne 5. 2. 2018, nakazala na račun tožnika. Toženka ugotavlja, da je tožnik v nepravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel in je v skladu s pravnomočno sodno odločbo prejel premoženje v višji vrednosti kot znaša skupna vrednost izplačil iz sredstev za BPP, pri čemer prejeto premoženje ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživnino. Tožnik ni upravičen do prejema stroškov postopka, saj so bili le ti predhodno izplačani iz sredstev BPP in posledično teh stroškov ni imel. Zato tožniku naloži plačilo zneska v višini 2.183,08 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 30 dni od prejema te odločbe.

3. Tožnik v tožbi navaja, da gre v postopku, za katerega je bila dodeljena BPP, nesporno za razlastitveni postopek iz leta 1980 in da je leta 2017 prejel odškodnino za razlaščeno stanovanje v letu 1980. V dopolnitvi tožbe navaja, da je odškodnino dobil po delih, in sicer po sklepu N 371/2012, ki je postal izvršljiv 15. 10. 2014, je kasneje dobil še 19.444,96 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je 30. 1. 2017 izdalo sklep N 371/2012 o priznanju stroškov postopka v znesku 3.162,65 EUR, ki ga je odvetniška pisarna B. d.o.o. pozneje nakazala direktno na račun C.C., kateremu dolguje še precejšnja denarna sredstva. V tožbi navaja, da se je vsa leta čakanja na odškodnino ves čas zadolževal, da bi lahko preživel, ter da je kljub prejetju odškodnine deloma poplačal dolgove. Nepravilnosti in nezakonitost izpodbijane odločbe tožnik utemeljuje s sklicevanjem na Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini iz leta 1980. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v celoti razveljavi in ustavi postopek vračila dolga.

4. Toženka je sodišču predložila predmetne upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. BPP 1064/2007 z dne 29. 8. 2007 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v nepravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodišče v Ljubljani, opr. št. N 764/80, zaradi plačila odškodnine za razlaščeno stanovanje in kot oprostitev plačila stroškov sodnih postopkov, pri čemer sodišče pojasnjuje, da je iz podatkov v upravnem spisu razvidno, da je bil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 764/80 z dne 7. 12. 2011 delno razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 352/2012 z dne 13. 6. 2012, zaradi česar se je v zvezi z razveljavljenim delom sklepa N 764/80 z dne 7. 12. 2011 vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani nepravdni postopek pod opr. št. N 371/2012, ki se je zaključil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 2. 4. 2014, ki je postal pravnomočen 15. 10. 2014. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik Č.Č. iz Ljubljane. Prav tako je med strankama nesporno, da je tožnik dobil v nepravdnem postopku, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP, odškodnino za razlaščeno stanovanje; da prejeto premoženje ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživnino, in da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 o stroških nepravdnega postopka, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP, v višini 3.162,65 EUR. Tožnik ne prereka dejstva, da je izvajalec BPP prejel izplačilo v višini 2.183,08 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1064/2007 z dne 9. 10. 2014, niti dejstva, da ni upravičen do povračila stroškov postopka, za katerega mu je bil dodeljena BPP.

7. V konkretnem primeru je organ za BPP svojo odločitev utemeljil na določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki v prvem odstavku določa, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZBPP upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživnino. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP se od upravičenca do BPP v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

8. Tožbena navedba, s katero tožnik smiselno ugovarja, da po sklepu N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 ni prejel povrnjenih stroškov postopka v znesku 3.162,65 EUR, saj je bil navedeni znesek nakazan na račun tretje osebe, po presoji sodišča predstavlja tožbeno novoto. Toženka je namreč tožnika s pozivom Bpp 1064/2007 z dne 20. 7. 2018 pozvala, da se v roku 8 dni izjavi glede prejema stroškov postopka v višini 3.162,65 EUR, ki ga je bil A.A. dolžan povrniti tožniku, in tožniku pojasnila, da ni upravičen do prejema stroškov postopka, ki so bili predhodno izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči, saj mu niso nastali. Prav tako je tožnika opozorila, da v kolikor v 8 dneh od prejema poziva ne bo predložil izjave, bo toženka štela, da se strinja z dejstvom, da je navedeni znesek dobil. Iz vročilnice, s katero je bil navedeni poziv poslan in se nahaja v spisu, je razvidno, da je bil tožnik 17. 8. 2019 obveščen o prispelem pismu, ki ga v 15 dnevnem roku, ki se je iztekel 2. 9. 2018, ni dvignil, zato je bilo pisanje 3. 9. 2018 vloženo v hišni predalčnik. S tem dnem je nastopila fikcija vročitve. Tožnik v 8 dnevnem roku od vročitve poziva, ki je iztekel 10. 9. 2018, ni odgovoril. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 pa stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. V skladu s 52. členom ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Teh okoliščin tožnik v tožbi ne utemeljuje, zato sodišče ta tožbeni ugovor kot nedovoljen zavrača.

9. Ker je v konkretnem primeru iz obrazložitve odločbe, ki je podprta s podatki v upravnem spisu, znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik¹ in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.

10. Toženka je ugotovila vse okoliščine, ki so po navedenih zakonskih določbah pomembne za odločitev v zadevi in v zvezi z njimi navedla tudi jasne in prepričljive razloge. Izpodbijana odločitev je bila torej pravilna in zakonita.

11. Tožnik smiselno ugovarja, da je v nepravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, le delno uspel, s tem ko navaja, da odškodnina za razlaščeno stanovanje ni bila pravilno odmerjena. V zvezi z navedenim ugovorom sodišče pojasnjuje, da za odločitev o obveznosti povračila porabljenih sredstev iz naslova BPP na podlagi 48. člena ZBPP ni pravno relevantno, ali je bila odškodnina v sodnem postopku pravilno odmerjena ali ne, nesporno pa je, da je tožnik v sodnem postopku zaradi odmerjene odškodnine v višini približno 93.000,00 EUR ter prisojenih stroškov postopka uspel v smislu 48. člena ZBPP.

12. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, kar na bi izhajalo iz Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini iz leta 1980, sodišče pojasnjuje, da se je z izpodbijano odločbo odločalo o vračilu sredstev, izplačanih iz naslova odobrene BPP, kar pa ureja ZBPP. Tožniku je namreč bila dodeljena BPP na podlagi določil ZBPP. Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, nedvomno uspel, je v skladu z določilom 48. ZBPP dolžan povrniti sredstva, ki so bila izplačana iz naslova odobrene BPP. Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini nedvomno ne ureja BPP, temveč določa materialno pravno podlago za odmero odškodnine za razlaščeno stanovanje, ki je bila določena v nepravdnem postopku, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP. Ker Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ne ureja BPP, izpodbijana odločitev pa je bila, kot že obrazloženo, pravilno sprejeta v skladu z določili ZBPP, je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

13. Tožnikove navedbe, da je vse nakazane zneske za odškodnino uporabil za vračilo dolgov, da je še vedno dolžan in da je državno pravobranilstvo (sedaj državno odvetništvo) 17. 7. 2017 vložilo predlog za izvršbo s pristopom v izvršilni zadevi opr. št. In 149/2011 zoper tožnika kot dolžnika, kar kaže na slabo premoženjsko stanje tožnika, sodišče ni upoštevalo glede na jasne zakonske določbe in ob nespornem dejstvu, da je tožnik v nepravdnem postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, (delno) uspel in mu je bil glede na 8. točko obrazložitve te sodbe izplačan znesek stroškov nepravdnega postopka v višini 3.162,65 EUR. Slednje okoliščine bi prišle v poštev le v primeru, če bi šlo za vračilo sredstev po prvem odstavku 49. člena ZBPP, izpodbijana odločba pa ni bila izdana na tej podlagi.

14. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je sklep Vrhovnega sodišča Ips 79/2015 z dne 20. 10. 2016 v celoti samovoljen oziroma arbitraren, sodišče pojasnjuje, da je spoštovanje pravnomočne sodne odločbe eden od temeljnih postulatov pravne države (2. člen URS) in da morajo pravnomočno sodno odločbo spoštovati vsi, predvsem pa državni organi. Naslovno sodišče, ki je pristojno odločati o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, v sklop katerih ne sodijo odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, v vsebino pravnomočne sodne odločbe ne sme posegati. Dokler ni v predpisanem postopku ugotovljeno drugače, se predpostavlja, da je pravilna.

15. Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, prav tako pa je bil tudi postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj sodišče tudi samo ni ugotovilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti.

-------------------------------
¹ Iz podatkov v upravnem spisu je namreč razvidno, da je toženka 14. 3. 2018 pozvala MOL na plačilo stroškov sodnega postopka in 13. 6. 2018 na MOL naslovila opomin pred davčno izvršbo. Iz elektronskega sporočila MOL in potrdila o nakazilu z dne 20. 7. 2018, ki sta v upravnem spisu, je razvidno, da je MOL 5. 2. 2018 plačal tožniku stroške nepravdnega postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP.

Datum zadnje spremembe:

27.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 18/2017
• UPRS sodba II U 339/2016
• UPRS sodba IV U 128/2014, enako tudi IV U 63/2014