UPRS Sklep III U 215/2019-6

Jedro

Tožeča stranka je pri prvostopenjskemu organu predlog za odlog izvršbe vložila 7. 8. 2019. Iz tožbi priložene urgence pa izhaja, da je bila ta vložena 16. 8. 2019, zaradi česar v času vložitve tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje iz četrtega odstavka 222. člena ZUP, v posledici pa tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z molkom organa druge stopnje iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri tem sodišču vložila tožbo zaradi molka Inšpektorata RS za okolje in prostor OE Koper, v zvezi s predlogom za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe Inšpektorata za okolje in prostor OE Koper, št. 06114-102/2008 z dne 26. 9. 2008 in sklepa o dovolitvi izvršbe 06114-102/2008 z dne 13. 7. 2010, ki ga je vložila dne 7. 8. 2019. Predlog je vložila po tem, ko je prejela, kot lastnica parc. št. 3158/1 k. o. A. in inšpekcijska zavezanka za rušitev po odločbi, št. 06114-102/2008 z dne 26. 9. 2008, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, obvestilo o datumu prisilne izvršbe. V tožbi navaja, da je z vpogledom v inšpekcijski spis ugotovila, da v spisu ni soglasja in dovoljenja za prisilno rušenje objekta, ki je predmet inšpekcijskega postopka. Že več let se trudi za legalizacijo objekta, ki je predmet inšpekcijskega postopka. V nadaljevanju pojasnjuje svoje aktivnosti v zvezi s tem ter navaja razloge, zaradi katerih naj bi se z izvršitvijo inšpekcijske odločbe nezakonito posegalo v območje vodotoka. Prvostopenjskemu organu je predlagala, da njenemu predlogu ugodi in se prisilna izvršba razpisana za dne 2. 9. 2019 odloži do pridobitve pravnomočnega vodno gospodarskega soglasja za rušenje objekta, po odločbi Inšpektorata za okolje in prostor, OE Koper, št. 06114-102/2008 z dne 26. 9. 2008. Dne 16. 8. 2019 je pri prvostopenjskem organu vložila urgenco zaradi molka organa, zato je utemeljena tožba zaradi molka organa prve stopnje, zaradi neizdaje prvostopenjskega akta.

2. Skupaj s tožbo tožeča stranka podaja tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlaga, da sodišče odloži izvršbo odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Koper, št. 06114-102/2008 z dne 26. 9. 2008 in sklepa o dovolitvi izvršbe, št. 06114-102/2008 z dne 13. 7. 2010 tako, da se prisilna izvršitev sklepa o izvršbi z dne 13. 7. 2010 odloži do pravnomočnosti vodno gospodarskega soglasja za rušitev tega objekta. Predlaga, da se pooblaščenemu izvršitelju prepove izvršiti rušenje 40 m kanala v betonski škatlasti izvedbi dimenzije 160 cm x 180 cm in nad njim zgrajen betonski zid dolžine 40 m in višine 2 m na vodotoku potoka B., do pridobitve pravnomočnega vodno gospodarskega soglasja za rušenje.

3. Sodišče je tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe vročilo toženi stranki s pozivom, da predloži odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ter upravne spise.

4. Tožena stranka do dne 2. 9. 2019 sodišču ni posredovala niti upravnih spisov niti odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe, zato je sodišče odločalo v zadevi na podlagi podatkov tožbe ter tožbi priloženih dokazov.

K točki I izreka:

5. Sodišče je tožbo tožeče stranke zavrglo.

6. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti podani temeljni pogoji (procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), če niso izpolnjene pa mora tožbo s sklepom zavreči.

7. Tožeča stranka tožbo vlaga zaradi molka upravnega organa prve stopnje. Četrti odstavek 28. člena ZUS-1 določa, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

8. Po določbi prvega odstavka 222. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora upravni organ, kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo in jo vročiti stranki čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo. Po določbi četrtega odstavka 222. člena ZUS-1, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen, če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku. Po določbi prvega odstavka 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovojena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo.

9. Iz tožbenih navedb tožeče stranke in k tožbi priloženih dokazov, predloga za odlog prisilne izvršbe ter urgence zaradi molka organa, izhaja, da je tožeča stranka vložila pri prvostopenjskem organu predlog za odlog prisilne izvršbe dne 7. 8. 2019. Iz k tožbi priložene urgence zaradi molka organa pa izhaja, da naj bi bila ta vložena dne 16. 8. 2019. Iz navedenih podatkov torej izhaja, da v času vložitve tožbe niso izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje iz četrtega odstavka 222. člena ZUP, v posledici pa tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z molkom organa druge stopnje iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.

10. Tožbo zaradi molka organa je mogoče vsebinsko obravnavati le, če so za to izpolnjeni vsi z zakonom določeni procesni pogoji, pri čemer morajo biti pogoji iz 28. člena ZUS-1 izpolnjeni že ob vložitvi tožbe, ker je ta sicer preuranjena po določbi četrtega odstavka 28. člena ZUS-1. Tožeča stranka niti ne dokazuje niti ne zatrjuje, da bi zaradi molka organa prve stopnje vložila pritožbo pri drugostopenjskem organu in da so za vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot preuranjeno zavrglo.

11. Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da se skladno z ustaljeno upravno sodno prakso (npr. I Up 100/2011, X Ips 312/2012) odlog izvršbe po določbi tretjega odstavka 293. člena ZUP lahko dovoli le do pravnomočnosti odločitve o izvršilnem naslovu in izvršbi. Iz predloženih dokazov (obvestila prvostopenjskega organa, št. 06114-102/2008-21 z dne 14. 8. 2018) pa izhaja, da sta tako odločba prvostopenjskega organa, št. 06114-102/2008-6 z dne 26. 9. 2008, kot sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06114-102/2008-23 z dne 13. 7. 2010, pravnomočna in izvršljiva, tej navedbi pa tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, tako da pogoji za odložitev izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP niso izpolnjeni. Upoštevaje sodno prakso (sklep I U 192/2017) se namreč upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. Vloženo pravno sredstvo predstavlja formalni procesni pogoj za odlog izvršbe, vsebinski pogoj za odlog pa je verjetno izkazana nepopravljiva škoda. Presoja vsebinskega pogoja za odlog izvršbe pa je mogoča le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu, zato odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Z odločitvijo o pravnem sredstvu zato preneha pravni interes za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe. Pravno varstveni interes tožeče stranke v zadevi tako tudi sicer ni več podan, saj si tožeča stranka z vloženo tožbo, ob upoštevanju zakonske ureditve odloga upravne izvršbe, svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

13. Sodišče je zavrglo tudi zahtevo tožeče stranko za izdajo začasne odredbe.

14. Tožeča stranka je hkrati s tožbo zaradi molka organa vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga odložitev izvršbe po odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Koper, št. 06114-102/2008 z dne 26. 9. 2008 in sklepu o dovolitvi izvršbe, št. 06114-102/2008 z dne 13. 7. 2010.

15. Sodišče ugotavlja, da je ena od procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 tudi ta, da je zoper akt, za katerega se predlaga začasno zadržanje izvršbe, vložena tožba v upravnem sporu. Ker je sodišče, kot je opisano v prejšnjih odstavkih, ugotovilo, da procesne predpostavke za obravnavo tožbe tožeče stranke niso izpolnjene, to pomeni, da niso izpolnjene niti procesne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe in je zato to zahtevo sodišče zavrglo.

K točki III izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 257/2020-6
• UPRS Sklep I U 1483/2018-10
• UPRS Sklep I U 1977/2019-9