UPRS Sodba I U 785/2019-7

Jedro

Kot dan vložitve prošnje je mogoče razumeti tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi takšno prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal. To pa je lahko storil šele od dneva, ko je prejel dopolnjeno prošnjo za BPP, torej dne 12. 3. 2019, to pa je po tem, ko se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka že iztekel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče dne 20. 2. 2019 prejelo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev zahteve za obnovo postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018. Toženka ni ugotavljala, ali prosilka izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev BPP, saj je ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica je že dne 25. 1. 2019 poslala predlog za obnovo postopka, ki se je vodil pod opr. št. III Ps 1236/2017, in se končal s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018. Hkrati s predlogom za obnovo postopka je tožnica zaprosila tudi za BPP, vendar je bila prošnja zavržena kot prepozna. Tožnica je dne 20. 2. 2019 ponovno zaprosila za BPP za „podpis odvetnika pri vložitvi zahteve za obnovo postopka“. V dopolnitvi navedene prošnje z dne 12. 3. 2019 prosilka navaja, da je za obnovitveni razlog izvedela ob vložitvi zahtevka za obnovo postopka, torej 25. 1. 2019, kar pomeni, da se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel najkasneje dne 25. 2. 2019. Tožnica namreč uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi katerega se obnova lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva in nove dokaze. Glede na to, da je rok za obnovo pravnomočno končanega postopka zamujen, prosilki BPP ni bila dodeljena in je bila njena prošnja zavrnjena na podlagi 24. člena ZBPP.

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi pojasnjuje, da je bil predlog za obnovo postopka vložen dne 25. 1. 2019, torej pred iztekom roka za vložitev predloga za obnovo. Rok za vložitev obnove torej ni zamujen, prav tako je napačen podatek, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila prepozno, kot toženka navaja v 4. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Meni, da sta bili obnova postopka in prošnja za dodelitev BPP vloženi pravočasno, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in razsodi, da je prošnja za dodelitev BPP vložena v predpisanem roku. Od toženke zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je dne 20. 2. 2019 prejela prošnjo tožnice za dodelitev BPP za „podpis odvetnika pri vložitvi zahteve za obnovo postopka“. Ker prošnja ni vsebovala vseh podatkov o zadevi in o njej ni bilo mogoče odločati, je tožnico pozvala na dopolnitev tako, da bo razvidno, v kateri zadevi želi obnovo postopka, zaradi katerega obnovitvenega razloga in kdaj je zanj izvedela. V dopolnitvi prošnje z dne 12. 3. 2019 je tožnica navedla, da želi obnovo postopka, ki je bil pravnomočno zaključen s sodbo Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018, zaradi razlogov, ki jih je že navedla v zahtevi za obnovo postopka z dne 25. 1. 2019. Ker je tožnica v dopolnitvi prošnje navedla, da je za obnovitveni razlog izvedela ob predložitvi svoje zahteve za obnovo postopka, torej dne 25. 1. 2019, se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel najkasneje 25. 2. 2019. Ker je toženka dopolnitev prošnje prejela šele 12. 3. 2019, o prošnji ni bilo več razumno odločati, saj je rok za obnovo postopka medtem že potekel. Prošnjo za dodelitev BPP je zato toženka zavrnila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je odločba toženke, ki se nanaša na nedodelitev BPP za podpis odvetnika pri vložitvi zahteve za obnovo postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018.

6. Toženka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena, ki ga je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Pri odločanju o dodelitvi BPP je kot pogoje treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Ključno je, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to onemogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev BPP, in sicer za „podpis odvetnika pri vložitvi zahteve za obnovo postopka“. Predlagala je obnovo pravnomočno končanega postopka zaradi obnovitvenega razloga iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi), ki jo lahko stranka predlaga v 30 dneh od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva in nove dokaze. Kot izhaja iz dopolnitve prošnje za dodelitev BPP z dne 12. 3. 2019, je tožnica za obnovitveni razlog izvedela ob vložitvi zahteve za obnovo postopka, tj. dne 25. 1. 2019. To pomeni, da se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel najkasneje dne 25. 2. 2019. Tožnica je sicer dne 20. 2. 2019 (opomba sodišča: pravilno 19. 2. 2019) vložila prošnjo za dodelitev BPP, vendar prošnja ni vsebovala vseh potrebnih podatkov in o njej ni bilo mogoče odločati, zato je bilo potrebno tožnico s sklepom pozvati na dopolnitev. Šele v dopolnitvi prošnje je tožnica navedla, v kateri zadevi želi obnovo postopka, zaradi katerega obnovitvenega razloga in kdaj je zanj izvedela, tako da je bila njena vloga šele tedaj primerna za obravnavo. Upoštevaje sodno prakso sodišča¹ je kot dan vložitve prošnje mogoče razumeti tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi takšno prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal. To pa je lahko storil šele od dneva, ko je prejel dopolnjeno prošnjo za BPP, torej dne 12. 3. 2019, to pa je po tem, ko se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka že iztekel. Glede na navedeno je odločitev toženke, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne, saj tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku obnove postopka, pravilna.

8. Navedba tožnice, da rok za vložitev obnove ni zamujen, saj je bil predlog za obnovo postopka vložen dne 25. 1. 2019, ne drži. Res je, da je tožnica prvič vložila predlog za obnovo postopka dne 25. 1. 2019, vendar je bilo o tem predlogu že odločeno, in sicer s sklepom III Ps 1236/2017, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen, saj ni bil vložen po osebi s pravniškim državnim izpitom. To pomeni, da bi tožnica morala vložiti nov predlog za obnovo postopka, da bi to storila, pa tožnica v tožbi ne navaja. Prav tako niso relevantne navedbe tožnice, ki se nanašajo na pravočasno vloženo prošnjo za dodelitev BPP, saj je toženka prošnjo tožnice za dodelitev BPP v tem postopku štela za pravočasno in jo tudi vsebinsko obravnavala. Kot prepozno je zavrgla prošnjo, ki se je vodila pod opr. št. Bpp 45/2019, kar pa ni izpodbijani akt v obravnavanem primeru. Drugih ugovorov tožnica nima.

9. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnica v tožbi ni predlagala novih dokazov oziroma navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi. Zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije III U 41/2019-6 z dne 21. 2. 2019.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1325/2013
• UPRS sodba I U 860/2015
• UPRS Sodba II U 120/2019-6