UPRS Sodba I U 787/2019-17

Jedro

Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 813/2016 z dne 26. 3. 2018 (pravilno: 26. 3. 2019) se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo razrešila odvetnika A.A., ki je bil z odločbo Bpp 813/2016 z dne 8. 6. 2017 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in namesto njega za izvajanje BPP določila odvetnika B.B..

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici odobrena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku, zaradi vložitve predloga za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2880/2013 z dne 9. 5. 2014. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik C.C. iz Kamnika. Slednji je bil razrešen iz razlogov na strani tožnice, namesto njega pa je bila imenovana odvetnica D.D. iz Ljubljane. Tudi na novo postavljena odvetnica je bila razrešena in namesto nje imenovan odvetnik A.A. iz Ljubljane. Ta je toženki dne 8. 5. 2018 poslal dopis, v katerem je zaprosil za razrešitev zastopanja tožnice. V njem med drugim navaja, da ima tožnica drugačen pogled na vodenje postopka in vsebino zadeve, zaradi česar se je porušilo razmerje med odvetnikom in upravičenko, zato svoje dolžnosti ne more v redu opravljati. Toženka je tožnico z dopisom pozvala, da se opredeli do teh navedb. Tožnica je v odgovoru navedla, da razlogov na strani upravičenke ni, v elektronski pošti z dne 20. 12. 2018 pa je navedla, da je odvetnik že več mesecev ne zastopa, enako pa naj bi veljalo tudi za druge zadeve, v katerih je že bil razrešen. Na podlagi navedenega je toženka zaključila, da je imela tožnica drugačen pogled na vodenje postopka in vsebino zadeve, kar izhaja iz navedb odvetnika, glede katerih tožnica ni vsebinsko odgovorila, temveč zgolj pavšalno zatrdila, da ni razlogov na strani tožnice, pri tem pa niti ni zanikala niti pojasnila svojih razlogov za vztrajanje pri drugačnem stališču glede na stališče odvetnika. Glede na navedeno je toženka na podlagi 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) postavljenega odvetnika razrešila in za izvajanje odvetniških storitev postavila drugega odvetnika. Hkrati je tožnico opozorila, da, v kolikor organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani prosilca, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Poudari, da v postopku razrešitve ni izrazila svojega pogleda na vodenje postopkov odvetnika A.A.. Odvetniku je posredovala potrebne podatke za vlaganje predloga in pričakovala, da bo odvetnik tudi opravil, kar mu je bilo naloženo. Odvetnik je zaprosil za razrešitev 8. 5. 2018, po tem, ko je že mesece ni korektno zastopal, brez da bi pojasnil, zakaj ignorira svoje obveznosti. V vseh zadevah je odvetnik ravnal tako, kot je najbolj koristilo nasprotni strani. Sama je zato organ za BPP že marca 2018 obvestila, da je odvetnik ne zastopa tako, kot je to določeno z odločbami BPP.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po desetem odstavku 30. člena ZBPP postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

7. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je, poleg tega da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika.

8. V obravnavanem primeru je toženka z izpodbijano odločbo odvetnika A.A. na njegovo zahtevo razrešila zastopanja tožnice. Štela je, da so razlogi za razrešitev na strani tožnice. V obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je odvetnik A.A. na pristojni organ za BPP dne 8. 5. 2018 naslovil dopis, v katerem je zaprosil za razrešitev zastopanja tožnice, saj ima drugačen pogled na vodenje postopka in vsebino zadeve, zaradi česar se je porušilo razmerje med odvetnikom in tožnico. Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.

9. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijane odločbe in razlogov za razrešitev odvetnika, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in narekuje odpravo izpodbijane odločitve. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

10. Sodišče je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 146/2021-18
• UPRS Sodba I U 1691/2020-13
• UPRS Sodba III U 248/2017-16