UPRS Sodba I U 591/2019-15

Jedro

V zvezi s samo odmero nagrade odvetniku, tožnica podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade za pravno svetovanje in zastopanje. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ne izkaže, da odvetnik storitev, za katere je prejel plačilo, ne bi opravil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka A., o.p. d.o.o. iz Ljubljane na podlagi napotnice Bpp 117/2017 z dne 5. 6. 2017 priznala nagrado za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupni višini 1.000,96 EUR (vključno z DDV) in sklenila, da se bo izplačilo nagrade odvetniški družbi opravilo v roku 30 dni od prejema e-računa.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prosilki B.B. (v nadaljevanju tudi tožnica, upravičenka do BPP) z odločbo Bpp 117/2017 z dne 9. 2. 2017 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi izbrisa hipoteke pred Okrožnim sodišče v Ljubljani. Za izvajanje BPP je bil z odločbo o razrešitvi Bpp 117/2017 z dne 5. 6. 2017 naknadno določen C.C., odvetnik A., o.p. d.o.o., ki je bil kasneje razrešen. Toženka je navedeni odvetniški družbi že priznala delno nagrado v višini 363,99 EUR. Dne 3. 10. 2018 pa je odvetnik pravočasno vrnil originalno napotnico Bpp 117/2017 z dne 5. 6. 2017 in predlagal, da se mu za nadaljnje opravljeno delo prizna nagrada v višini 3.900 točk ali 1.790,10 EUR, povečana za 22% DDV. Toženka je pri odmeri nagrade upoštevala vrednost spornega predmeta v višini 105.000,00 EUR. Odvetniku je po tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v zvezi s tar. št. 18/1 OT za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge priznala nagrado v višini 650 točk (50% od 1.300 točk), po tar. št. 19/2 OT za drugo pripravljalno vlogo nagrado v višini 487,5 točk (75 % od 650 točk) in po tar. št. 20/1 OT za zastopanje tožnice na glavni obravnavi dne 3. 10. 2018 nagrado v višini 650 točk (50% od 1.300 točk). Skupaj torej nagrado v višini 1.787,5 točk, kar ob vrednosti ene odvetniške točke 0,459 EUR znaša 820,46 EUR, ob upoštevanju še 22% DDV pa 1.000,96 EUR.

3. Tožbo v upravnem sporu vlaga upravičenka do BPP B.B.. Ne strinja se z odmerjeno nagrado, ker s strani odvetniške družbe ni prejela ustreznega pravnega svetovanja in zastopanja. Odvetnik ji ni ustrezno pravno svetoval in ni bil na voljo za posvet. Kljub odobreni BPP je tožnica morala sama vlagati vloge. Na obravnavi pred sodiščem je odvetnik izjavil v škodo tožnice in odločal o nadaljevanju postopka brez da bi jo seznanil s posledicami take odločitve. Tožnici ni želel vrniti dokumentacije tudi po tem, ko je bil k temu pisno pozvan. Tožnica se strinja, da je odvetnik upravičen do nagrade za pripravo tožbenega zahtevka, za kar je nagrado že prejel. Odvetniku se lahko prizna tudi nagrada za dve pripravljalni vlogi, ne pa nagrada za zastopanje na obravnavi pred sodiščem dne 3. 10. 2018. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se ponovno odmeri nagrada, nižja od nagrade priznane z izpodbijanim sklepom.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Pojasnjuje, da je bila odmera odvetniških stroškov pravilno opravljena, skladno z veljavno OT v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Toženka je odvetniku odmerila nagrado na podlagi pravočasno vrnjene napotnice, predloženih dokazil o zastopanju upravičenke in odvetnikovih dodatnih pojasnil v spremnem dopisu. Iz predloženih listin izhaja, da je odvetnik vložil dve pripravljalni vlogi (z dne 5. 12. 2017 in z dne 6. 12. 2017) ter tožnico zastopal na glavni obravnavi (dne 3. 10. 2018). Navedbe tožnice, da je odvetnik ni ustrezno zastopal in ji ni nudil ustreznega svetovanja ne vplivajo na dejstvo, da je odvetnik glede na listinske dokaze upravičen do nagrade v odmerjeni višini za opravljene odvetniške storitve. Ali je odvetnik tožnico ustrezno zastopal oziroma zastopal njene interese in koristi, pa ni predmet presoje pri odmeri nagrade za izvajanje BPP.

5. Stranka z interesom, odvetnik C.C. iz Odvetniške pisarne A.A. o.p., d.o.o., na tožbo ni podala odgovora.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Z izpodbijanim sklepom je toženka izvajalcu BPP (odvetniški družbi A. o.p., d.o.o.) priznala nagrado v znesku 1.000,96 EUR. Podlaga za izdajo sklepa je v določbah 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po prvem odstavku tega člena je izvajalec BPP dolžan pristojni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z določbami šestega odstavka 40. člena ZBPP pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu BPP in upravičencu do BPP. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.

8. Po navedenih zakonskih določbah se s sklepom, kot ga je izdala toženka, odloča o pravici izvajalca BPP do nagrade in stroškov za opravljene storitve BPP. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na izvajalca BPP, sklep pa se mora vročiti ne le izvajalcu BPP, ampak tudi upravičencu do BPP. Glede na povedano je torej tudi upravičenec do BPP udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev BPP. To je potrebno zato, ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti iz naslova BPP plačana sredstva (glej člene 43, 48, 49 ZBPP). Če nastopijo takšne okoliščine, mora upravičenec do BPP Republiki Sloveniji (v celoti ali deloma) povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek izvajalcu BPP. To pomeni, da ima upravičenec do BPP pravni interes, da ugovarja sklepu o odmeri nagrade odvetniku.

9. V obravnavanem primeru je upravičenka do BPP vložila tožbo, v kateri navaja, da ji odvetnik ni nudil ustrezne pomoči, da ji ni nudil ustreznega pravnega svetovanja in jo je na glavni obravnavi zastopal v njeno škodo. Navedeni ugovori niso predmet presoje pri odmeri nagrade za izvajanje BPP. V kolikor bi namreč tožničine navedbe glede nezadostne oziroma neprimerne angažiranosti odvetnika v njeni zadevi držale, bi lahko tožnica takoj, ko se z obravnavo odvetnika ni strinjala, izjave v postopku korigirala, preklicala, jih podala sama ali celo preklicala odvetniku dano pooblastilo in predlagala njegovo razrešitev. Tožnica pa navedenega ni storila. V zvezi s samo odmero nagrade odvetniku, tožnica podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade za pravno svetovanje in zastopanje. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ne izkaže, da odvetnik storitev, za katere je prejel plačilo, ne bi opravil. Nasprotno, tožnica se v tožbi celo strinja, da se odvetniku prizna nagrada, vendar samo za dve pripravljalni vlogi, ne pa tudi nagrada za zastopanje na obravnavi pred sodiščem dne 3. 10. 2018, pri čemer razlogov za to ne pojasni.

10. Ob upoštevanju navedenega sodišče sodi, da je toženka z izpodbijanim sklepom, ob upoštevanju ustreznih zakonskih določb, priznala nagrado za izvajanje BPP v pravilni višini.

11. Ker sodišče samo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni ugotovilo, je tožbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker ključne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 50/2017-17
• UPRS Sodba I U 1157/2020-11
• UPRS Sodba I U 748/2020-14