UPRS Sklep III U 162/2018-12

Jedro

Drugostopenjski sklep je bil tožniku vročen 9 dni po tem, ko je zoper izpodbijani sklep že vložil tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da izpodbijani sklep v trenutku, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, še ni bil dokončen. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Občinska inšpekcija Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo, št. 0611-158/2015-15 z dne 23. 1. 2017, tožniku naložila, da mora v roku 60 dni po prejemu te odločbe iz zemljišča s parc. št. *248 k.o. A. odstraniti odložene komunalne in kosovne odpadke ter o odpravljeni nepravilnosti pisno obvestiti toženo stranko. Določila je, da bo, kolikor tožnik te obveznosti ne bo izpolnil, upravno izvršbo opravilo javno podjetje Marjetica Koper. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki je bila z odločbo Župana Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavržena kot prepozna, nato pa še tožbo v upravnem sporu, ki pa je bila prav tako prepozna in jo je tukajšnje sodišče s sodbo, opr. št. III U 130/2017-8 z dne 30. 10. 2017, zavrglo. Ker tožnik obveznosti po odločbi tožene stranke z dne 23. 1. 2017 ni izpolnil, je ta dne 14. 5. 2018 izdala sklep, št. 0611-158/2015-28, s katerim je ugotovila, da je odločba z dne 23. 1. 2017 postala dne 14. 4. 2017 izvršljiva. Tožniku je dala še 15 dnevni naknadni rok za izpolnitev obveznosti po odločbi, obenem pa določila, da bo, kolikor obveznosti ne bo izpolnil sam, to na njegove stroške dne 18. 6. 2018 izvršilo javno podjetje Marjetica Koper. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, v kateri je obenem predlagal, naj se upravna izvršba zadrži. Župan Mestne občine Koper, ki je odločal o tej pritožbi, je z odločbo, št. 0611-158/2015-34 z dne 14. 6. 2018, tožnikov predlog za zadržanje izvršbe odstopil v pristojno reševanje toženi stranki (3. točka te odločbe), ta pa je s sklepom, št. 0611-158/2015-36 z dne 15. 6. 2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), tožnikov predlog zavrnila.

2. Tožnik je zoper izpodbijani sklep dne 19. 7. 2018 vložil tožbo v upravnem sporu. Navaja, da mu izpodbijani sklep ni bil poslan, še manj vročen, pač pa puščen na zasebni parceli kot odvržen papir, in to po tem, ko je bilo opravljeno dejanje oškodovanja zasebnih dobrin na zasebnem zemljišču, ne da bi imel možnosti uporabiti pravna sredstva. Izpodbijanemu sklepu oporeka, stroške pa naj plača tisti, ki je opravil izvršbo.

3. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Sodišče je tožbo zavrglo.

5. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Ta prične učinkovati, ko je stranki vročen akt, s katerim je postopek zaključen, torej ko ji je vročena odločitev drugostopenjskega organa. Če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ga sodišče zavrže (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6. Sodišče po podatkih iz upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik zoper izpodbijani sklep dne 4. 7. 2018 vložil pritožbo. O tej pritožbi je drugostopenjski organ odločil s sklepom, št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2018, in jo zavrgel, ta sklep pa je bil tožniku s fikcijo vročitve vročen dne 28. 7. 2018, kar je 9 dni po tem, ko je tožnik zoper izpodbijani sklep vložil tožbo v upravnem sporu (19. 7. 2018). Izpodbijani sklep torej v trenutku, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, še ni bil dokončen, saj tožniku še ni bil vročen drugostopenjski sklep. Šele s to vročitvijo se je namreč postopek upravnega organa zaključil ter je izpodbijani sklep postal dokončen, kar pomeni, da v trenutku vložitve tožbe še ni bil akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Kot je že bilo navedeno, se skladno z določbami ZUS-1 v postopku upravnega spora presojajo le dokončni upravni akti in je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep III U 175/2019-5
• UPRS Sklep I U 1470/2020-9
• UPRS Sklep I U 632/2018-8