UPRS Sodba III U 174/2019-17

Jedro

V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravi izpodbijani sklep učiteljskega zbora tožene stranke z dne 20. 6. 2019, da mld. A.A. ponavlja 6. razred, odpravi pa se tudi sklep pod 4. točko zapisnika komisije tožene stranke, št. 502-51/2019-nk z dne 2. 7. 2019, s katerim je komisija potrdila izpodbijani sklep učiteljskega zbora, ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Učiteljski zbor Osnovne šole B. (to je tožene stranke) je na 22. seji dne 20. 6. 2019 na predlog razredničarke sprejel sklep, da učenec A.A. ponavlja 6. razred, kar je zapisal v zapisnik, št. 6007-961/22, odločitev pa je bila učencu in staršem sporočena s spričevalom o končanem razredu osnovne šole, št. 60300-172-2018/2019 z dne 24. 6. 2019 (ki ga je poleg razredničarke podpisala tudi ravnateljica tožene stranke). Po vloženem ugovoru na končni negativni oceni učenca iz predmetov angleščina in matematika ter odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju razreda, je ravnateljica tožene stranke ugotovila, da je ugovor vložen pravočasno, ter glede na določbe Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn) in Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (v nadaljevanju: Pravilnik) s sklepom z dne 28. 6. 2019 imenovala tričlansko komisijo za obravnavo ugovora. Kot je razvidno iz zapisnika, št. 502-51/2019-nk z dne 2. 7. 2019 (v nadaljevanju: zapisnik), se je komisija sestala 2. 7. 2019 ter po pregledu ugovora in dokumentacije sprejela sklepe, da je bil A.A. ob koncu pouka pravilno ocenjen pri angleščini (1. točka zapisnika) in pri matematiki (2. točka zapisnika) ter da se komisija strinja s sklepom učiteljskega zbora o ponavljanju 6. razreda (4. točka zapisnika). V zapisniku je v zvezi s sklepoma pod 1. in 2. točko navedeno, da je bil učenec na pobudo učiteljice angleščine celo šolsko leto 2018/2019 vključen k uram dopolnilnega pouka, ki jih je obiskal štirikrat, ter uram individualne in skupinske pomoči, pri katerih je bil trikrat, prav tako je bil na pobudo učiteljice matematike vključen k uram dopolnilnega pouka od 17. 12. 2018 dalje, ki ga je obiskal štirikrat; da je zaključna ocena pri posameznem predmetu učiteljeva avtonomija, ki nastane na podlagi celoletnega spremljanja učenčevega dela, napredka in znanja, učenec pa, kot izhaja iz obrazložitev negativnih ocen, pri navedenih predmetih ni uspel doseči minimalnih standardov znanja, ki so pogoj uspešno delo in napredovanje v 7. razred. Starši so bili sproti seznanjeni z ocenami, delom in znanjem učenca, 18. 6. 2019 je bil opravljen tudi timski razgovor, na katerem sta učenec in mati povedala, da so se doma pogovorili in ponavljanje sprejeli. V obrazložitvi sklepa pod 4. točko pa je v zapisniku navedeno, da je komisija pregledala zapisnik 22. seje učiteljskega zbora z dne 20. 6. 2019 in ugotovila, da je bil predlog razredničarke za učenčevo ponavljanje 6. razreda podprt s strani vseh 47 prisotnih članov učiteljskega zbora. Odločitev komisije je bila tožeči stranki sporočena tako, da ji je bil s spremnim dopisom ravnateljice, št. 502-51/2019-a z dne 2. 7. 2019, poslan navedeni zapisnik.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu. V njej je navedla, da izpodbija sklep učiteljskega zbora tožene stranke in njene ravnateljice, št. 60300-172-2018/2019 z dne 24. 6. 2019, o nenapredovanju A.A. v naslednji, 7. razred osnovne šole in 4. točko zapisnika komisije in ravnateljice tožene stranke, št. 502-51/2019-nk z dne 2. 7. 2019, ter predlagala, da ju sodišče odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevala je tudi, da ji tožena stranka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V tožbi je opisala okoliščine šolanja A.A. v šolskem letu 2018/2019 in ugovarjala, da mu tožena stranka kljub ugotovljenim učnim težavam ni nudila vključitve v ne le dopolnilni pouk, ampak tudi druge oblike individualne in skupinske pomoči, kot to predpisujeta ZOsn (12a. člen) in Pravilnik (drugi odstavek 23. člena). Zato je kršena določba četrtega odstavka 69. člena ZOsn. Tožena stranka izpodbijane odločitve ni izdala v obliki obrazložene odločbe v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), spričevalo namreč to ni, pa tudi zapisnika komisije ni mogoče šteti kot takšne odločbe, saj v njem ni odgovorjeno na navedbe iz ugovora in ne obrazloženo, zakaj učencu ni bila zagotovljena vključitev v druge oblike individualne in skupinske pomoči ter zakaj se je tožena stranka odločila, da učenec razred ponavlja. Gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka. Tožena stranka navedb v zapisniku ni konkretizirala oziroma obrazložila ter dokazov, na katere se sklicuje, ni predložila tožeči stranki, ki tako tudi prvič sliši za dnevnik individualne in skupinske pomoči. Očitno tožena stranka ni spoštovala temeljnega načela zaslišanja stranke oziroma pravice do izjave, posledično pa tožeči stranki tudi ni zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva (22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije).

4. V nadaljevanju tožbe je tožeča stranka prerekala navedbe iz zapisnika, predvsem trditev, da je bila A.A. nudena skupinska in individualna pomoč, saj le-te razredničarka staršem ni nikoli predlagala, mati je podpisala le obrazec za dopolnilni pouk, individualne pomoči pa A.A. ni bil deležen in tudi nikoli ni imel ugodnosti, ki so jih sicer bili deležni učenci s takšno pomočjo. Tožena stranka mu tudi ni priznala statusa športnika, oziroma vloge za to sploh ni sprejela, češ da je za en dan prepozna. Tožeča stranka podaja svoje videnje dogajanja glede zaključnega spraševanja pri angleščini in matematiki. Oče A.A. je redno hodil na govorilne ure, kjer mu nikoli ni bila predlagana individualna ali skupinska pomoč, materi pa na zadnjih govorilnih urah tudi ni bilo jasno rečeno, da bo A.A. ponavljal razred, ampak si je njeno nevednost in prijaznost razredničarka očitno zmotno razlagala kot soglasje za ponavljanje razreda. Kot dokaz za svoje navedbe je tožeča stranka v tožbi navedla: spričevalo z dne 24. 6. 2019, ugovor z dne 26. 6. 2019, zapisnik komisije z dne 2. 7. 2019 s spremnim dopisom ravnateljice tožene stranke z dne 2. 7. 2019, predložila je potrdilo oziroma mnenje trenerja plavalnega kluba C. z dne 26. 6. 2019 o športnem udejstvovanju A.A., predlagala je zaslišanje njegovega očeta D.D., matere E.E. ter učiteljic angleščine in matematike ter kot dokaz navedla še izvide psihologa, ki da jih bo dostavila naknadno, česar ni storila.

5. Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna do pravnomočne odločitve v tem sporu A.A. omogočiti napredovanje v 7. razred, oziroma zadržalo izvršitev izpodbijanih aktov do pravnomočne sodne odločitve.

6. V dopolnitev tožbe je tožeča stranka predložila še dopis tožene stranke z dne 5. 7. 2019 (s kopijami soglasja za dopolnilni pouk, sporočila tožnikove matere razredničarki z dne 30. 1. 2019 in pojasnila šolske pedagoginje glede vloge za dodelitev statusa športnika) ter svoj odgovor z dne 9. 7. 2019.

7. Tožena stranka je sodišču predložila spise zadeve.¹ V odgovoru na tožbo je ugovarjala, da mld. A.A. ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora in posledično ne za sprožitev upravnega spora, ampak so to glede na šesti odstavek 69. člena in prvi odstavek 68. člena ZOsn lahko le starši. Sklep učiteljskega zbora in ravnateljice tožene stranke, št. 60300-172-2018/2019 z dne 24. 6. 2019, o nenapredovanju tožnika v 7. razred osnovne šole ne obstaja, izpodbija se torej neobstoječa odločitev. Tudi sicer s tožbo izpodbijana akta nista upravna akta oziroma akta, zoper katera bi zakon dopuščal upravni spor. Sodna praksa tega sodišča v tovrstnih zadevah je napačna in v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča. ZOsn v 60a. členu med področji, kjer se odloča o pravicah in dolžnostih učenca in kjer je treba postopati skladno z ZUP, ne navaja odločanja o napredovanju v višji razred. To je zgolj opravilo strokovne narave in ne odločitev o pravici učenca, saj je napredovanje posledica njegove pozitivne ocenjenosti pri vseh ali večini predmetov, torej posledica preverjanja, ocenjevanja in vrednotenja znanja ter ugotovitve, da dosega cilje in standarde znanja. Odločitev o ponavljanju se sprejme na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika, ki je opravilo strokovne narave; odločitev sprejme učiteljski zbor, ki je glede na 61. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja strokovni organ, ki odloča o strokovnih vprašanjih ter ga sestavljajo strokovni delavci šole, med katerimi nobeden ne izpolnjuje pogojev za odločanje v upravnem postopku glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Če bi šlo za upravno zadevo, bi učenec oziroma njegovi starši morali biti stranka postopka, ki ji je treba omogočiti vse procesne pravice po ZUP. Učiteljski zbor odloča po prostem preudarku, pri čemer pa gre za avtonomen in strokoven postopek. Akta učiteljskega zbora in komisije bi se lahko izpodbijala kvečjemu v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, vendar takšne tožbe tožeča stranka ni podala.

8. V nadaljevanju odgovora na tožbo je tožena stranka nasprotovala tožbenim navedbam, da A.A. ni omogočila vključitve v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Pojasnila je, kako poteka ugotavljanje učnih težav in kdaj učenca vključi k dodatni individualni in skupinski pomoči, česar ne ureja noben predpis niti interni akt. V obravnavanem primeru je razredničarka, ki je hkrati učiteljica angleščine, A.A. že septembra povabila k dopolnilnemu pouku, s čimer mati najprej ni soglašala, nato pa na prigovarjanje le podpisala soglasje. K dopolnilnemu pouku je A.A. povabila tudi učiteljica matematike, s čimer so bili starši seznanjeni, čeprav njihovo pisno soglasje ni bilo pridobljeno. Težave učenca so izhajale predvsem iz nezainteresiranosti za učenje in sodelovanje pri pouku, tudi dopolnilnem, ki se ga ni redno udeleževal. Čeprav pri njem niso bile prepoznane posebne učne težave, ga je razredničarka pri angleščini vključila tudi v individualno in skupinsko pomoč, ki pa jo je A.A. obiskal le trikrat, o čemer so bili starši obveščeni. Njihovega pisnega soglasja sicer tožena stranka ni pridobila. Tožena stranka se sklicuje na kronološki pregled dogodkov pri angleščini, utemeljitev nezadostne zaključne ocene pri angleščini, obrazložitev negativne ocene iz matematike in utemeljitev predloga za ponavljanje, iz katerih izhaja, da so njeni delavci postopali skladno z ZOsn in Pravilnikom. Tudi komisija je ugotovila, da je bil A.A. pri angleščini in matematiki pravilno ocenjen, da mu je bila omogočena vključitev v dopolnilni pouk ter druge oblike individualne in skupinske pomoči in je zato potrdila izpodbijani sklep učiteljskega zbora. Ali ima učenec priznan status športnika ali ne, na odločitev o napredovanju v višji razred ne vpliva. Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, ter zahtevala, da ji tožeča stranka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlagala je tudi zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe in uveljavljala povrnitev stroškov svojega odgovora na to zahtevo.

9. Sodišče je s sklepom, III U 174/2019-7 z dne 17. 7. 2019, zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

10. Tožeča stranka je v nadaljevanju postopka v pripravljalni vlogi prerekala navedbe iz odgovora na tožbo. Glede na že v septembru 2018 zaznane učne težave bi tožena stranka A.A. morala omogočiti vključitev tudi v druge oblike individualne in skupinske strokovne pomoči. Da bi to storila, predhodno omenjeni dnevniki glede na njihovo vsebino ne dokazujejo. Tožeča stranka se sklicuje na Navodilo za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo, Navodilo za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo ter Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Prereka trditev, da pri A.A. niso bile zaznane specifične učne težave. Dopolnilni pouk ne nadomešča individualne in skupinske strokovne pomoči. Kdaj in na kakšni podlagi je bila ta A.A. dejansko nudena, tožena stranka ni pojasnila, staršem tudi ni dala v podpis nobenega soglasja za nudenje takšne pomoči. Soglasje za dopolnilni pouk je pristno samo v delu, v katerem so navedeni osebni podatki in podpis zakonite zastopnice - matere, drugega ta ni napisala. Tožeča stranka razlaga, kako je bil tožnik ocenjevan in po njenem mnenju krivično ocenjen pri matematiki in angleščini. Trem drugim učencem je tožena stranka zagotovila individualno strokovno pomoč. Učiteljica angleščine trdi, da je bila individualna učna pomoč, brez vednosti staršev, omogočena tudi A.A., nato pa sama navede, da so bili učenci s takšno pomočjo za razliko od A.A. vprašani šele naslednji dan. Tožeča stranka opozarja na s to tematiko povezane članke in publikacije ter strokovne koncepte. Prereka trditev, da učenec in starši niso nikoli nakazali na težave pri obiskovanju dopolnilnega pouka zaradi treningov, saj so to razredničarki omenili na govorilnih urah, poleg tega je tožena stranka sama potrdila, da je bila (sicer prepozno) podana prošnja za status športnika, pri čemer staršev ni seznanila, da se jo lahko v januarju znova vloži.

11. V vlogi z dne 20. 8. 2019 se je tožeča stranka izjasnila, da spričevalo ni akt, ki se izpodbija v (tem) upravnem sporu, ter tožbo popravila tako, da predlaga, naj sodišče razsodi, da se sklep učiteljskega zbora tožene stranke in ravnateljice, št. 60300-172-2018/2019 z dne 20. 6. 2019, o nenapredovanju tožnika v naslednji, 7. razred vzgojno izobraževalnega programa osnovne šole odpravi in se zadeva vrne organu ponovne stopnje v ponovno odločanje. Vztraja tudi pri zahtevi za povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

12. Tožba je utemeljena.

13. V obravnavani zadevi iz vlog tožeče stranke dovolj jasno izhaja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija sklep učiteljskega zbora tožene stranke z dne 20. 6. 2019, da A.A. ponavlja 6. razred, to je sklep, ki ga je po vloženem ugovoru komisija potrdila s svojim sklepom, razvidnim iz 4. točke zapisnika z dne 2. 7. 2019. Učiteljski zbor je odločitev, da A.A. - ki je bil pri angleščini in matematiki ocenjen z negativno oceno - ponavlja 6. razred, sprejel na predlog razredničarke, brez soglasja staršev (da bi bilo takšno soglasje izkazano, tožena stranka v upravnem sporu ne trdi). Izpodbijana odločitev učiteljskega zbora je bila tožeči stranki sporočena v obliki spričevala (v katerem je pod navedenimi ocenami podčrtano besedilo „ne napreduje“), medtem ko ji je bila odločitev komisije v zvezi s podanim ugovorom zoper končni negativni oceni oceni in odločitev o ponavljanju sporočena z vročitvijo zapisnika komisije z dne 2. 7. 2019.

14. ZOsn v prvem odstavku 69. člena določa, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Ne glede na citirano določbo lahko po četrtem odstavku istega člena ZOsn učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev, in sicer učenec na tej podlagi lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. V skladu s šestim odstavkom 69. člena ZOsn odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu ZOsn. Ta člen ureja ugovor na oceno (in ugotavljanje dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja), za katerega določa, da ga vložijo starši; sicer pa iz 68. člena ZOsn izhaja, da o ugovoru odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora, med člani komisije mora biti vsaj eden, ki ni zaposlen v šoli, odločitev komisije je dokončna.

15. To sodišče je že v več zadevah (sodba I U 1231/2013 z dne 25. 9. 2013, sodba I U 1947/2013 z dne 25. 2. 2015 ter sodba in sklep III U 214/2018 z dne 20. 9. 2018) obrazložilo, da glede na opisano zakonsko ureditev za odločitev o ponavljanju po določbi četrtega odstavka 69. člena ZOsn (ki pomeni odstop od zakonskega pravila, da učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo), ne zadošča, da je učenec negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, ampak mora biti izpolnjen pogoj, da mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, in da je tudi v tem primeru treba utemeljiti, zakaj se je pristojni organ odločil, da bo učenec razred ponavljal. Kot izhaja iz omenjenih sodb, gre pri tem za odločanje po prostem preudarku, ki ga mora organ obrazložiti, torej pojasniti, zakaj se je odločil za to v zakonu predvideno možnost. Kot nadalje izhaja iz omenjene sodne prakse, sodišče sprejema, da mora biti spričevalo izdano v predpisani obliki in da je na njem zgolj označeno, da učenec ne napreduje, vendar pa bi moral učiteljski zbor glede na to, da je sprejel tak sklep, izdati odločbo s sestavinami iz 214. člena ZUP², kajti le tako je stranki omogočeno učinkovito pravno varstvo. Pri tem se je sodišče v dosedanji praksi sklicevalo na tretji odstavek 3. člena ZUP, po katerem se ta zakon uporablja tudi v primerih, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev.

16. Glede na ugovore tožene stranke sodišče dodaja, da se sodna praksa Vrhovnega sodišča, na katero se tožena stranka sklicuje v odgovoru na tožbo, nanaša na drugačne situacije. Iz sklepa v zadevi I Up 483/2008 izhaja stališče, da je šolsko ocenjevanje opravilo strokovne narave, s katerim se ne odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi, zato upravni spor glede ocene same ni mogoč. Kolikor torej tožeča stranka, ki navedenemu stališču kot takemu ne ugovarja, v tem upravnem sporu podaja z ocenjevanjem povezane ugovore, ti na odločitev ne morejo vplivati, prav tako ne s takšnimi ugovori povezani dokazi. Iz sklepov Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 553/2008 in X Ips 60/2009 je razvidno stališče, da sklep o zavrnitvi doktorske disertacije pomeni del postopka ocenjevanja, ki je opravilo strokovne narave. Za razliko od navedenih odločitev o ponavljanju, ki temelji na določbi četrtega odstavka 69. člena ZOsn, glede na zakonsko ureditev - na katero je sodišče vezano in se v presojo njene primernosti ne more spuščati - ni avtomatična posledica negativne ocene učenca pri enem ali več predmetov ob koncu šolskega leta, ampak je to odločitev, ki jo učiteljski zbor v takšnem primeru lahko sprejme (ali pa ne), in sicer jo lahko sprejme le, če je izpolnjen nadaljnji iz zakona razviden pogoj: da je šola učencu omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Pri tem gre res za odločitev s poudarjenimi vidiki strokovne narave, ki pa je v opisanem smislu pravno vezana in mora biti ustrezno obrazložena tako, da to omogoča učinkovito pravno varstvo. Sodišče še pripominja, da ko je Vrhovno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep, s katerim je to sodišče v zadevi I U 1231/2013 zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe in v obrazložitvi katerega se je sodišče prve stopnje posebej opredelilo, da je v tovrstnem primeru dopusten upravni spor po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1)³, Vrhovno sodišče ni izrazilo drugačnega stališča (glej sklep, I Up 312/2013 z dne 4. 9. 2013).

17. Podlage za drugačno stališče tudi ne daje sklicevanje tožene stranke na 60a. člen ZOsn oziroma njeno sklicevanje, da sta učiteljski zbor in komisija strokovna organa. Takšna narava organa namreč ne izključuje uporabe določb ZUP, ki v 29. členu tudi ureja način odločanja kolegijskega organa tako, da je zadoščeno predpisanim zahtevam. Prav tako določba 60a. člena ZOsn⁴, ki našteva zadeve, v katerih se uporabljajo določbe ZUP (gre za t.i. formalno opredelitev upravne zadeve), ne izključuje možnosti, da je treba ZUP uporabiti tudi v drugih primerih odločanja, ki sodijo v polje urejanja z ZOsn. ZUP se namreč (subsidiarno) uporablja, čeprav področni zakon tega izrecno ne določa, npr. če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (prim. 2. in 3. člen ZUP); po 4. členu ZUP pa se upravni postopek smiselno uporablja tudi v t.i. drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. Pri čemer med načela oziroma pravila ZUP, ki se uporabljajo kot minimalni standardi, vselej spadajo: načelo zakonitosti pri odločanju, načelo zaslišanja stranke (kot pravica stranke, da se pred odločitvijo izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - prim. 9. in 146. člen ZUP) ter že omenjena pravila o obrazložitvi odločitve, ki zagotavljajo, da je ta taka, da naslovniku omogoča učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve. Navedena načela oziroma pravila, ki imajo ustavnopravno podlago (22. in 25. člen Ustave), je po obrazloženem treba upoštevati tudi v obravnavanem primeru.

18. Glede opredelitve tožeče stranke v tem upravnem sporu sodišče dodaja, da je takšna, kot je bila v že obravnavanih tovrstnih zadevah, in je skladna z opisnimi stališči, da gre za izpodbijanje pravno vezane odločitve, ki se nanaša na (pravico oziroma pravni interes) mladoletnega tožnika, ki ga v tem postopku zastopa pooblaščenec na temelju pooblastila matere kot tožnikove zakonite zastopnice (78. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Sodišče v tej zvezi zavrača sklicevanje tožene stranke na 68. člen ZOsn, tudi glede na to, da šesti odstavek 69. člena ZOsn določa, da če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko vložijo ugovor, ter pripominja, da pri (na enak način, kot je tožba) podanem ugovoru tožena stranka sedaj očitanega pomanjkanja aktivne legitimacije ni ugotovila, ampak je imenovala komisijo za (vsebinsko) obravnavanje ugovora.

19. V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda obrazložene odločbe ni izdal, ampak je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju 6. razreda je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa ta tudi po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju predhodno navedenih temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve. Ne le, da tudi odločitev komisije o ugovoru ni izdana v obliki odločbe, ampak je predvsem tudi po odločanju komisije obrazložitev izpodbijane odločitve ostala presplošna za njen sodni preizkus (in potrditev), kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V zapisniku komisije navedene ugotovitve, ki naj bi dajale podlago za zaključek, da je bila tožniku omogočena vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, so (pre)splošne, premalo konkretizirane, listine, na katerih temeljijo, so v zapisniku pretežno le naštete, tožena stranka pa jih tožeči stranki tudi ni vročila, da bi se ta pred dokončno odločitvijo o tem lahko izrekla (kar pomeni bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično stranki šele v upravnem sporu izmenjujeta navedbe glede dejanskih okoliščin, listin in stališč, ki so relevantna za odločitev. Povedano drugače, tožena stranka obrazložitev izpodbijane odločitve sicer dodatno utemeljuje z odgovorom na tožbo v upravnem sporu, s čimer po ustaljeni sodni praksi pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti. Še toliko bolj to velja v zadevi, ko gre za odločanje organa po prostem preudarku s poudarjeno strokovno komponento. V tovrstnih zadevah namreč sodišče presojo odločitve opravi zadržano, tako, da preizkusi, ali so bila spoštovana temeljna načela in pravila postopka, vsebinsko pa odločitev preveri prav preko njene obrazložitve, ki mora biti iz tega razloga dovolj izčrpna in konkretna, z vsebovano obrazloženo presojo dokazov in navedbo pravne podlage odločanja, pri čemer je stranki treba omogočiti pravico do izjave ter dovolj konkretno odgovoriti na njene navedbe (če ne na prvi stopnji, pa v postopku pred komisijo). Tako se tožena stranka lahko učinkovito razbremeni tudi vseh očitkov o nezakonitem oziroma diskriminatornem ravnanju.

20. Ker so bila po navedenem v obravnavanem primeru bistveno kršena pravila upravnega postopka (iz 7. in tudi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče iz razloga po 3. točki prvega odstavka 64. člena tožbi ugodilo tako, da je odpravilo izpodbijani sklep učiteljskega zbora z dne 20. 6. 2019, glede na pooblastilo, ki ga ima sodišče v tretjem odstavku 64. člena ZUS-1, pa je odpravilo tudi sklep pod 4. točko zapisnika komisije, s katerim je ta potrdila izpodbijani sklep učiteljskega zbora, ter slednjemu zadevo vrnilo v ponovni postopek, da v zadevi ponovno odloči ob upoštevanju stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

21. Glede na navedbe strank in zaradi ponovnega postopka sodišče izpostavlja, da za razliko od četrtega odstavka 69. člena ZOsn, peti odstavek istega člena, ki ureja ponavljanje v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, možnost takšne odločitve predvideva že, če je šola učencu omogočila vključitev v dopolnilni pouk. Nadalje, iz zakonodajnega gradiva za sprejem (obrazložitve predloga) Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli⁵, to je novele ZOsn-F, s katero je bila urejena možnost ponavljanja razreda brez soglasja staršev, izhaja, da se določbe ZOsn o napredovanju učencev v naslednji razred spreminjajo z namenom, da bi učenci ob nudenju vseh oblik pomoči (dopolnilni pouk, skupinska in individualna pomoč, dodatna strokovna pomoč ter prilagajanje metod in oblik dela kot notranja diferenciacija) na koncu prvega in v vsakem razredu drugega obdobja napredovali le ob doseganju minimalnih standardov oziroma pričakovanih rezultatov, ki so določeni z učnimi načrti. Pri čemer želi sodišče v vsakem primeru obe stranki spomniti, da je namen, ki naj ga zasledujeta v zvezi z zadevnim odločanjem, največja korist mladoletnega A.A. z vidika njegovega uspešnega nadaljevanja in zaključka osnovnošolskega izobraževanja.

22. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, za kar je, glede na sprejeto odločitev in ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, podlaga v določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

23. Povrnitev stroškov v upravnem sporu (specialno) ureja ZUS-1 v 25. členu. Po tretjem odstavku tega člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožečo stranko v postopku zastopal odvetnik, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika tožeči stranki pripada pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR. Gre torej za koncept povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, kar je odvisno od končnega uspeha v postopku in ne od posameznih v njem opravljenih dejanj ter njihovega uspeha, pri čemer s Pravilnikom določeni pavšalni znesek zajema vse stroške (pravnega zastopanja) tožeče stranke na prvi stopnji, vključno z materialnimi (povrnitev sodnih taks v upravnem sporu pa je stvar morebitnega vračanja po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o sodnih taksah in se ne nalaga toženi stranki; taka je ustaljena sodna praksa). Glede povrnitve stroškov tega upravnega spora je torej sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 285,00 EUR stroškov tega sodnega postopka v 15 dneh od prejema sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Iz navedene odločitve in obrazložitve obenem izhaja, da tožena stranka do povrnitve kakršnihkoli stroškov dosedanjega sodnega postopka na prvi stopnji ni upravičena.

-------------------------------
¹ To so: obvestilo za učiteljski zbor predmetne stopnje z dne 3. 6. 2019 s podpisno listo, obvestilo za učiteljski zbor z dne 3. 6. 2019 s podpisno listo, anonimizirana zapisnika 21. in 22. seje učiteljskega zbora, spričevalo z dne 24. 6. 2019, ugovor z dne 26. 6. 2019, sklep o imenovanju komisije z dne 28. 6. 2019, vabilo članicam komisije na njen sestanek dne 2. 7. 2019, zapisnik komisije z dne 2. 7. 2019 in spremni dopis ravnateljice z dne 2. 7. 2019, predlog za ponavljanje - utemeljitev z dne 19. 6. 2019, utemeljitev nezadostne zaključne ocene za angleščino, kronološki pregled dogodkov pri angleščini z dne 28. 6. 2019, anonimiziran dnevnik dodatnega in dopolnilnega pouka ter anonimiziran dnevnik individualne in skupinske pomoči pri angleščini, soglasje za dopolnilni pouk pri angleščini, seznam domačih nalog A.A. pri angleščini, obrazložitev negativne ocene iz matematike oziroma zapis o učencu z dne 28. 6. 2018, anonimiziran dnevnik dodatnega in dopolnilnega pouka pri matematiki, pojasnila šolske pedagoginje glede pridobivanja statusa športnika z dne 10. 7. 2019, Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti za perspektivnega in vrhunskega športnika oziroma perspektivnega in vrhunskega mladega umetnika ter članek Učna pomoč v osnovni šoli.
² Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov in navedbe strank o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kot izhaja iz petega odstavka 214. člena ZUP, če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.
³ Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).
⁴ ZOsn v 60a. členu (z naslovom: odločanje o pravicah in dolžnostih učenca) predpisuje, da se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca, ki se vzporedno izobražuje, oziroma statusom športnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa (šola v naravi, prehrana, učbeniki).
⁵ EVA 2006-3311-0052, št. 00722-2/2007/9 z dne 14. 6. 2007, str. 5.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba in sklep III U 214/2018-11
• UPRS sodba I U 1947/2013
• Sklep I Up 312/2013