UPRS Sodba I U 566/2019-13

Jedro

Tožnik v tožbi obširno pojasnjuje, da se izvršba zoper njega vodi za poplačilo terjatve, ki je nastala brez njegove vednosti. Gre za trditve, ki se nanašajo na samo terjatev ter njen nastanek in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato o tem v tem postopku več ni mogoče odločati. V kolikor je bil tožnik mnenja, da nima nobenih obveznosti do upnika, bi moral to pravočasno uveljavljati, in sicer v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o čemer je bil tožnik poučen. Kasnejše navedbe so prepozne. Redna pravna sredstva v danem izvršilnem postopku so bila izčrpana, o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja v prošnji za dodelitev BPP in ponavlja v tožbi, pa se je že izreklo prvostopenjsko izvršilno sodišče, odločitev pa potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. VL 24999/2016 in VL 25576/2015.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka svojo odločitev utemeljila s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 30. 3. 2015 izdalo sklep o izvršbi VL 35576/2015 in ga po pravnomočnosti odstopilo v realizacijo Okrajnemu sodišču v Kranju, upnik pa je nato vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, izvršbo na nepremičnino. Zadeva je bila glede nepremičninske izvršbe odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je prosilec vložil ugovor, ki ga je sodišče zavrnilo. Zoper ta sklep je prosilec vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo, saj je prosilec uveljavljal le neutemeljene razloge pritožbe glede na to, v kateri fazi je izvršilni postopek. Zoper sklep o dovolitvi oziroma nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe se namreč lahko vloži ugovor, vendar se sklep lahko izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu. Dolžnik pa je v ugovoru poleg navedb o vročanju podal le trditve, ki se nanašajo na samo terjatev in njen nastanek oziroma temelj, ni pa uveljavljal nobenega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo na novo dovoljenem sredstvu oziroma predmetu izvršbe, niti ni ugovarjal samemu postopku dovolitve izvršbe. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je pravnomočen, zato so prepozni ugovori prosilca v smislu, da nima obveznosti do upnika, saj bi te lahko uspešno uveljavljal le v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Glede na ugovore, ki jih prosilec ves čas navaja, je toženka zaključila, da prosilec nima izgledov za uspeh, saj je pravnomočen tako sklep o dovolitvi izvršbe, kot tudi sklep o dovolitvi izvršbe na drugo izvršilno sredstvo. Ker prošnja ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, jo je bilo potrebno zavrniti. Ker je bila prošnja zavrnjena iz vsebinskega razloga, pa tudi ni bilo potrebno posebej ugotavljati materialnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da je bila kršena njegova ustavna pravica do sodnega varstva. Postopek izvršbe se izvaja njemu v škodo, na podlagi nepravilno pridobljene pravnomočnosti. Prodaja se stanovanje, ki tožniku še ni bilo izročeno v last, in sicer z namenom poplačila terjatve, ki je nastala brez njegove vednosti. Vztraja pri tem, da mu sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen. Večkrat je zaprosil za vrnitev v začetno stanje ali obnovo postopka, vendar ga je sodišče vedno zavrnilo. Ker sodišče njegovih navedb ne želi upoštevati, potrebuje pomoč v obliki pravnega zastopanja v okviru BPP, in sicer za sestavo ugovora, za vrnitev postopka v prejšnje stanje in za dejansko vročitev sklepa o izvršbi. V nadaljnjih vlogah tožnik obširno pojasnjuje, da sklepa o izvršbi ni nikoli prejel, kar je v ugovorih že pojasnil in zahteval vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa sodišče njegove ugovore zavrača. Sklepa o izvršbi torej nima, prav tako ni seznanjen, kaj predstavlja ta terjatev in zakaj se uveljavlja proti njemu. Terjatev je nastala med A.A. in B. ter pri njenem nastanku tožnik bil vpleten. Zoper sklep o izvršbi bi ugovarjal, vendar mu ta možnost ni bila dana, zato je določen za dolžnika v zadevi, za katero še danes ne ve, kaj predstavlja v naravi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnika in vztraja pri odločitvi in razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je prosilec v svoji prošnji obrazložil zapleten in kompleksen pravni položaj, toženka pa se je osredotočila na to, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh v postopku. Glede navedbe prosilca, da mu ni bil vročen sklep o izvršbi, toženka pojasnjuje, da je bil izdan pravnomočni sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1243/2018 z dne 30. 5. 2018, iz katerega izhaja, da je bil sklep o izvršbi vročen prosilcu osebno dne 27. 7. 2015 na naslovu ulica C., kot to izhaja iz pravilno izpolnjene in podpisane vročilnice. Upoštevaje navedeno prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh, da bi lahko razveljavil pravnomočni sklep o izvršbi zaradi nepravilne vročitve. V zvezi z nadaljevanjem izvršbe z novim izvršilnim sredstvom toženka pojasnjuje, da bi dolžnik lahko uspešno ugovarjal le z ugovornimi razlogi, ki bi preprečevali izvršbo na novo dovoljenemu sredstvu oziroma predmetu izvršbe, ugovori v zvezi s samo terjatvijo in njeno podlago pa v tej fazi ne predstavljajo pravno upoštevnih razlogov, s katerimi bi prosilec lahko uspel. Prosilec je redna pravna sredstva v izvršilnem postopku izčrpal, do vseh razlogov, ki jih navaja v prošnji za BPP in v sami tožbi, pa se je že izreklo prvostopenjsko sodišče in jih je potrdilo višje sodišče. Iz navedb prosilca v prošnji za BPP niso izhajale okoliščine, ki bi kazale na razloge, pod katerimi bi bila dovoljena revizija ali obnova postopka. Glede na navedeno niso bili podani pogoji iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka je zato ocenila, da prosilec v konkretni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Glede na vsa upoštevana dejstva in številne izvršilne postopke, vezane na nerešeno pravno vprašanje v zvezi z izročitvijo stanovanja, katerega lastnik je tožnik, in s tem povezanim sporom pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, pa je toženka prosilcu v zadevi, ki se vodi pod opr. št. Bpp 773/2018, namenila pravno svetovanje v obsegu 6 ur z odvetnico, ki bo s prosilcem proučila njegov pravni položaj in mu v primeru, da oceni, da obstajajo verjetni izgledi za uspeh, pomagala izpolniti prošnjo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v sodnem postopku oziroma za vložitev ustreznega zahtevka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev toženke, da tožniku ne odobri BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku. Toženka je svojo odločitev utemeljila na določbi 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh.

8. Glede na izdan sklep o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba z novim izvršilnim sredstvom, bi lahko tožnik uspel le z razlogi, ki bi preprečevali izvršbo na novo dovoljenem sredstvu ali pa bi ugovarjal samemu postopku izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

9. Tožnik pa v tožbi obširno pojasnjuje, da se izvršba zoper njega vodi za poplačilo terjatve, ki je nastala brez njegove vednosti. Gre za trditve, ki se nanašajo na samo terjatev ter njen nastanek in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato o tem v tem postopku več ni mogoče odločati. V kolikor je bil tožnik mnenja, da nima nobenih obveznosti do upnika, bi moral to pravočasno uveljavljati, in sicer v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o čemer je bil tožnik poučen. Kasnejše navedbe so prepozne (tretji odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tudi sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je postal pravnomočen. Redna pravna sredstva v danem izvršilnem postopku so bila izčrpana, o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja v prošnji za dodelitev BPP in ponavlja v tožbi (da mu sklep ni bil pravilno vročen, da ni lastnik stanovanja, kljub temu, da je vpisan v zemljiški knjigi, da stanovanja nikoli ni dobil v posest), pa se je že izreklo prvostopenjsko izvršilno sodišče, odločitev pa potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Glede na navedeno tudi po mnenju tega sodišča niso izpolnjeni vsebinski pogoji za odobritev predlagane oblike BPP, saj tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku.

10. V zvezi s tožnikovim navajanjem, da mu sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, zato potrebuje BPP za sestavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče ugotavlja, da tožnik tega v svoji prošnji za BPP ni navedel in tako to ne more biti predmet odločanja v tem upravnem sporu.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker ključne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 239/2014
• UPRS sodba II U 75/2017
• UPRS sodba III U 220/2016