UPRS Sodba I U 1357/2019-11

Jedro

V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe desetega in ne devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP razrešitev odvetnika ne bi pomenila izgube dodeljene BPP, moralo pa bi se dokazati, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni opravljala v redu, česar pa v navedeni zadevi tožnik ni dokazal. Iz listin upravnega spisa je namreč razvidno, da odvetnica A.A. ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP, tožniku BPP ni bila dodeljena in se zato uporabijo določbe tega zakona o neupravičeni prejeti BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku razrešila odvetnico A.A., ..., Ljubljana, ki je bila določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z odločbo Bpp 1752/2016 z dne 18. 1. 2017 (I. točka izreka). Pravica tožnika do redne BPP na podlagi odločbe Bpp 1752/2016 z dne 23. 8. 2016 v zvezi z odločbo o razrešitvi in postavitvi drugega odvetnika z dne 18. 1. 2017 preneha in se šteje, da mu BPP ni bila odobrena (II. točka izreka). O višini neupravičeno prejete BPP bo tožena stranka odločila s posebno odločbo (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 1752/2016 z dne 23. 8. 2016 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v zadevi II P 1265/2016, zaradi izpraznitve, ter da je bil za izvajanje BPP določen odvetnik B.B. iz Ljubljane. Z odločbo tožene stranke Bpp 1752/2016 z dne 18. 1. 2017, pravnomočno 2. 3. 2017, je bil odvetnik B.B. razrešen ter namesto njega določena odvetnica A.A. iz Ljubljane. Razlogi za razrešitev odvetnika B.B. so bili na strani tožnika. Tožnik je 30. 11. 2018 pri toženi stranki vložil prošnjo za razrešitev odvetnice A.A. V prošnji je navedel, da nima zaupanja v njeno delo, da se je njegovega primera lotila zelo površno ter ga prepričevala, naj se strinja s tožbo, kar pa je zanj nesprejemljivo. Tožnik meni, da ga je odvetnica glede možnosti uspeha zavajala, zaradi česar ji je 19. 11. 2018 tudi preklical pooblastilo.

3. Odvetnica se je na poziv tožene stranke do navedb tožnika opredelila. V odgovoru je pojasnila, da je bil tožnik pri njej na sestanku petkrat, da se je o njegovem pravnem položaju z njim večkrat natančno pogovorila, ter da mu je svetovala, da se bo moral najkasneje ob pravnomočnem zaključku postopka iz hiše izseliti, ker v njej biva brez pravnega naslova. Tožnik ni sprejel njenih pojasnil, zaradi česar ji je preklical pooblastilo. Tudi sama predlaga svojo razrešitev, vendar iz razlogov, ki so na strani tožnika. Tožnik je bil v ponovljenem postopku s pozivom z dne 12. 4. 2019 pozvan, da se opredeli do navedb odvetnice v njenem odgovoru z dne 11. 12. 2018. Na poziv se je odzval z dopisom z dne 17. 5. 2019, v katerem je obširno pojasnil, da ga je odvetnica zavajala, da se v njegovem primeru ne da nič več rešiti, da je prevzela dokumentacijo brez njegove vednosti, ter da je prejšnji odvetnik B.B. od njega zahteval dodatna plačila.

4. Tožena stranka ugotavlja, da iz tožnikove prošnje za razrešitev odvetnice z dne 30. 11. 2018 ter iz odgovora tožnika z dne 17. 5. 2019 izhaja, da so na strani tožnika podani razlogi, zaradi katerih odvetnica ne more več v redu opravljati zastopanja, pri čemer je razvidno, da je odvetnica delo v postopku opravljala strokovno. Dodatno okoliščino za razrešitev predstavlja preklic pooblastila odvetnici, zaradi česar ta sploh ne more več opravljati pravnih storitev za tožnika v postopku. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da so razlogi za razrešitev odvetnice na strani tožnika. Ob navedenem se sklicuje na enajsti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Po pravnomočnosti izpodbijane odločbe bo izdana odločba o neupravičeno prejeti BPP, v kateri bo ugotovljena višina neupravičeno prejete BPP in določen način ter čas vračila.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja ter v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da se je za preklic pooblastila za zastopanje odločil, ker ga je odvetnica A.A. že prvič zavajala, da se v njegovi zadevi ne da nič storiti ter ga prepričevala naj soglaša k izselitvi iz stanovanja. Pri odvetniku B.B. je prevzela dokumentacijo brez njegovega vedenja in še preden jo je pooblastil za zastopanje. Odvetnica A.A. ni želela pregledati dokumentacije v zvezi s tožnikovo tožbo proti C.C., v zadevi za priznanje solastništva. Nadalje mu odvetnica A.A. ni dovolila, da na preklic pooblastila napiše razloge, zaradi katerih ga preklicuje. Navaja, da ga je prejšnji odvetnik B.B. izsiljeval, in sicer mu je za vsak prevzem zastopanja v obliki BPP zaračunal 500,00 EUR, za kar mu ni izstavil ne računa ne potrdila. Na koncu ga je še dodatno izsiljeval s poračunom. Ker ni imel več denarja, mu je preklical pooblastilo. Meni, da je utemeljen razlog za zamenjavo odvetnika že očitek, da je BPP premalo plačana, da bi si odvetnik vzel čas za preučitev celotne dokumentacije. Odvetnik, ki ga je sam pooblastil, je uspel izselitev ustaviti za nedoločen čas, dokler se premoženje ne razdeli med bivšima partnerjema. Predlaga zaslišanje D.D. in E.E., ki sta ga večkrat spremljala na sestankih pri obeh odvetnikih in bosta potrdila njegove navedbe. Navaja, da je upravičen do BPP in predlaga, da se mu za nadaljnje zastopanje postavi odvetnik F.F.

6. Tožena stranka ter stranka z interesom, odvetnica A.A., na tožbo nista odgovorili.

7. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku, saj je bila odločba tožene stranke Bpp 1752/2016 z dne 17. 12. 2018 s sodbo tukajšnjega sodišča I U 285/2019 z dne 25. 3. 2019 odpravljena in vrnjena v ponovljen postopek. Tožena stranka namreč pred izdajo odločbe tožnika ni seznanila z navedbami odvetnice ter mu ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

10. Na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka 30. člena ZBPP, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

11. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožena stranka z odločbo Bpp 1752/2016 z dne 18. 1. 2017, pravnomočno dne 2. 3. 2017, razrešila odvetnika B.B. in namesto njega za zastopanje tožnika določila odvetnico A.A. iz ..., pri čemer je bil razlog za razrešitev odvetnika B.B. na strani tožnika. Nadalje je iz dopisa z dne 30. 11. 2018 razvidno, da je tožnik toženo stranko zaprosil za razrešitev odvetnice A.A., zaradi porušenega zaupanja v njeno delo. Navaja, da se je njegove zadeve lotila zelo površno ter ga že od začetka prepričevala, naj se izseli iz skupnega stanovanja, česar ne more sprejeti, saj je kar 22 let vlagal v nepremičnino. Navedenemu dopisu je priložil tudi preklic pooblastila z dne 19. 11. 2018. Odvetnica A.A. je z dopisom z dne 11. 12. 2018 pojasnila, da so razlogi za njeno razrešitev na strani tožnika. Tožniku je pojasnila, da je bil njegov zahtevek za ugotovitev solastniškega deleža na nepremičninah pravnomočno zavrnjen, zato v hiši prebiva brez pravnega naslova in se bo moral iz hiše izseliti najkasneje ob pravnomočnem zaključku pravdne zadeve v zvezi z izselitvijo. Še vedno mu preostane tožba na povračilo vlaganj v nepremičnino. Tudi sama predlaga svojo razrešitev, vendar iz razlogov, ki so na strani tožnika. Tožnik v izjasnitvi z dne 17. 5. 2019 navaja razloge, zaradi katerih se je odločil za preklic pooblastila, ki so enaki tožbenim razlogom in jim sodišče ni sledilo.

12. Sodišče glede na navedbe v prejšnji točki obrazložitve te sodbe pritrjuje toženi stranki, da razrešeni odvetnici A.A. v konkretni pravdni zadevi ni mogoče očitati, da ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Tudi po presoji sodišča so na strani tožnika razlogi, zaradi katerih odvetnica ne more več opravljati zastopanja. Pri čemer je eden od razlogov tudi tožnikov preklic pooblastila navedeni odvetnici z dne 19. 11. 2018, zaradi česar ga odvetnica v pravdni zadevi v zvezi z izselitvijo iz nepremičnine ne more več zastopati. Očitno je, da se tožnik ni strinjal s pravno oceno zadeve, glede katere je bila tožniku dodeljena BPP, kot jo je podala odvetnica A.A. kar pa po presoji sodišča ne pomeni, da postavljena odvetnica ni v redu opravljala svoje dolžnosti.

13. Po presoji sodišča odvetnici ni mogoče očitati nestrokovnosti v zvezi z odklonitvijo ogleda nepremičnine ter pregleda dokumentacije v zvezi z drugo pravdno zadevo, v kateri ni imela pooblastila za zastopanje. Tudi tožbene navedbe v zvezi s prevzemom odvetniškega spisa s strani odvetnika B.B. po presoji sodišča ne potrjujejo očitka tožnika o neskrbnem ravnanju odvetnice A.A. Iz potrdila o prevzemu odvetniškega spisa II P 1265/2016 z dne 6. 3. 2017 izhaja, da je odvetnica predmetno spisno dokumentacijo prevzela dne 6. 3. 2017, torej po izdani odločbi tožene stranke Bpp 1752/2016 z dne 18. 1. 2017, s katero je bila dodeljena za izvajanje BPP v zadevi II P 1265/2016. Poleg tega iz dopisa odvetnice z dne 11. 12. 2018 izhaja, da je spisno dokumentacijo prevzela na izrecno prošnjo tožnika. Tožbeni ugovori v zvezi z razrešitvijo odvetnika B.B. za predmetni upravni spor niso relevantni in jih sodišče zavrača, saj se nanašajo na odločbo tožene stranke Bpp 1752/2016 z dne 18. 1. 2017, ki je že pravnomočna in je tožnik tudi ni izpodbijal v upravnem sporu.

14. Sodišče tožniku v zvezi z njegovim predlogom za postavitev novega odvetnika, pojasnjuje, da se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena, če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika. Zaradi navedenega mu v obravnavani zadevi ni mogoče dodeliti novega odvetnika, kot predlaga v tožbi.

15. Navedeno tudi po presoji sodišča pomeni, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo določbe desetega in ne devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP razrešitev odvetnika ne bi pomenila izgube dodeljene BPP, moralo pa bi se dokazati, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni opravljala v redu, česar pa v navedeni zadevi tožnik ni dokazal. Iz listin upravnega spisa je namreč razvidno, da odvetnica A.A. ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno štela, da skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP, tožniku BPP ni bila dodeljena in se zato uporabijo določbe tega zakona o neupravičeni prejeti BPP.

16. Ker torej sodišče soglaša z oceno tožene stranke, da je odvetnica A.A. v pravdni zadevi II P 1265/2016 ravnala v skladu s stroko in tožnika v tem postopku zastopala kvalitetno in strokovno, sodišče po ugotovitvi, da so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

17. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik navaja zgolj dejstva in predlaga dokaze, ki za predmetni postopek niso relevantna. Sodišče zavrača predlagano zaslišanje D.D. in E.E., ki naj bi potrdila tožnikove navedbe, kot neprimeren dokaz. Iz povedanega je namreč razvidno, da se tožnik ne strinja s pravno oceno, kot jo je podala odvetnica A.A. Za dokazovanje pravne ocene pa zaslišanje prič po presoji sodišča ni primeren dokaz.

18. Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 152/2018-8
• UPRS Sodba I U 2001/2019-12
• UPRS Sodba I U 1970/2018-11