UPRS Sklep III U 184/2019-7

Jedro

Izpodbijani sklep Volilne komisije ZAPS z dne 15. 6. 2019 ni upravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Varstvo po 43. členu Ustave RS pa ne zajema volilne pravice v organe ZAPS, saj ne gre za volitve v predstavniški organ države, zato v obravnavanem primeru niso izpolnjeni niti pogoji za sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeči stranki, članici Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju ZAPS) A.A., in B.B., s tožbo izpodbijata sklep Volilne komisije ZAPS, s katerim je bil kot nedopusten zavržen njun ugovor na izvedbo volitev v organe ZAPS v letu 2019 in prijava nepravilnosti z dne 28. 5. 2019 vložili. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka navedla, da je Volilna komisija po preučitvi vsebine ugovora pritožnic ugotovila, da so bile elektronske volitve izvedene skladno s sprejetim sklepom Skupščine ZAPS, št. 430 z dne 30. 1. 2019, ki je bil sprejet z absolutno večino članov skupščine. Volilna komisija je bila pri izvedbi volitev vezana na odločitev skupščine o načinu izvedbe volitev. Iz izjave izvajalca elektronskih volitev z dne 3. 6. 2019 izhaja, da je ta zagotovil izvedbo volitev na varen način, ki zagotavlja tajnost glasovanja. Zakon o arhitekturni in inženirski zbornici (v nadaljevanju ZAID) in statut ZAPS (Uradni list RS, št. 81/18) ne vsebujeta določb o pravnem ali sodnem varstvu v postopku volitev, zato ugovor na izvedbo volitev ni dopusten. Glede na navedeno, je tožena stranka ugovor pritožnic na izvedbo volitev kot nedopusten zavrgla.

2. Tožeči stranki vlagata tožbo zoper sklep Volilne komisije ZAPS, št. 100/19-ZAPS/VK-VO z dne 12. 6. 2019. Sodišču predlagata, da izpodbijani sklep Volilne komisije razveljavi in ZAPS pozove, da izvede ponovne volitve v pismeni obliki.

3. V tožbi navajata, da je ZAPS pravna oseba javnega prava z javnimi pooblastili, zato bi se morale volitve izvesti v skladu s Statutom ZAPS in Splošnim aktom o volitvah in imenovanjih funkcionarjev ZAPS. Toženi stranki očitata, da so bile volitve izvedene nepravilno, saj so se, poleg v navedenih aktih predpisanih volitev po pošti, izvedle tudi tako imenovane elektronske volitve, ki niso predvidene v nobenem aktu ZAPS, prav tako pa ni predpisan postopek za izvedbo e-volitev, pač pa predpisan le postopek za volitve po pošti. Postopek elektronskih volitev ni zagotavljal, da je v volitvah lahko sodelovala le oseba, ki ima pravico voliti. V nasprotju s klasičnimi volitvami po pošti, ko je članu ZAPS na njegov uradni naslov poslana glasovnica, pri odpiranju glasovnic, prispelih po pošti, pa je prisoten notar, ki kontrolira, kdo je glasoval, je bilo treba pri elektronskih volitvah preko neuradne elektronske pošte prijaviti e-glasovanje na portal "1KA", na ta e-naslov pa je bilo nato poslano vabilo z dostopom na glasovanje.

4. Izvedba elektronskih volitev je bila na predlog vodstva uvedena s sklepom Skupščine ZAPS, št. 473/30.1.2019, ne da bi se glasovalo o spremembi Splošnega akta o volitvah in imenovanju funkcionarjev ZAPS in Statuta. Volitve so bile izvedene nepravilno, saj elektronske volitve niso predvidene v nobenem aktu ZAPS. Izvedba elektronskih volitev je bila na predlog vodstva sprejeta s sklepom na 50. seji Skupščine ZAPS z navadno večino, s katerim je bilo sklenjeno: "Skupščina potrjuje uvedbo e-glasovanja za funkcionarje zbornice ob predhodni izjasnitvi člana za tovrstno obliko glasovanja". Po tem, ko povzameta obrazložitev izpodbijanega sklepa, tožeči stranki navajata, da so bili člani skupščine ob glasovanju zavedeni, saj jih pripravljalca sklepa (upravni odbor in v.d. predsednik) na skupščini nista opozorila, da e-volitev in e-glasovanja ni niti v statutu ZAPS niti v drugih predpisih ZAPS. Tajnost, verodostojnost in istovetnost pri elektronskih volitvah ni bila zagotovljena. Poročilo o rezultatih volitev ZAPS 2019 z dne 17. 5. 2019 in izjava izvajalca e-volitev ne pojasnita načina izvajanja e-volitev. Izjava izvajalca e-volitev nima datumov, kdaj je bilo kakšno volilno dejanje opravljeno, zato obstaja sum v verodostojnost rezultatov volitev na podlagi elektronskih glasovnic. Tožeči stranki sta članici skupščine od leta 2015 in sta kandidirali na volitvah 2019. Z razdelitvijo volitev na "papirnati del" in ''elektronski del'' volivci niso bili enakovredno obravnavani, tajnost pa jim tudi ni bila zagotovljena.

5. Glede na to, da jima zoper odločitve organov zbornice ni bila dopuščena pritožba, s katero bi poskušali spremeniti nepravilnosti, ki se dogajajo, izpodbijata sklep Volilne komisije in predlagata, da ZAPS izvede ponovne volitve le v papirnati obliki.

K točki I izreka:

6. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe tožečih strank na podlagi 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugotovilo, da tožba zoper izpodbijani sklep Volilne komisije ZAPS ni dopustna.

7. Iz tožbe nedvomno izhaja, da tožeči stranki predlagata odpravo izpodbijanega sklepa Volilne komisije, s katerim je bil kot nedopusten zavržen njun ugovor na izvedbo volitev v organe ZAPS ter da sodišče ZAPS naloži, da izvede ponovne volitve v organe zbornice v papirnati obliki.

8. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da v zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča o upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Na tej podlagi prvi odstavek 2. člena ZUS-1 določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitostih drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena se kot upravni akt po tem zakonu šteje upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

9. ZAID predvideva pravno varstvo v upravnem sporu le v 46. členu in to glede odločitev disciplinskega sodišča, pravnega varstva drugih odločitev pa v upravnem sporu ne predvideva. Organe zbornice ter njihovo delovanje opredeljuje ZAID v 6. poglavju ''Organizacija in delovno področje zbornice.'' Kot temeljno določbo v prvem odstavku 25. člena ZAID določa, da se v Republiki Sloveniji zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb ustanovita ZAPS in Inženirska zbornica Slovenije (IZS). ZAIDS v prvem odstavku 30. člena nadalje določa, da so organi zbornice, skupščina zbornice, upravni odbor zbornice, predsednik zbornice in disciplinski organ. Podrobna sestava navedenih organov, temeljne določbe o volitvah v te organe, mandati organov ter pravila delovanja organov in njihove naloge se opredelijo v statutu (drugi odstavek 30. člena ZAID). ZAID in Statut ZAPS, tako kot je ugotovila že tožena stranka, ne vsebujeta določb o pravnem ali sodnem varstvu v postopku volitev. Takih določb pa ne določa niti Splošni akt o volitvah in imenovanjih funkcionarjev ZAID, ki ga je sprejela skupščina ZAPS na podlagi 65. člena Statuta ZAPS na svoji seji dne 21. 12. 2018.

10. Tožeči stranki v zadevi sprožata upravni spor zoper sklep Volilne komisije ZAPS z dne 15. 6. 2019 in sodišču predlagata, da izpodbijani sklep odpravi. Smiselno gre torej za tožbo, vloženo na podlagi določbe 2. člena ZUS-1. V skladu z 2. členom ZUS-1 odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni akt je po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZUS-1 upravna odločba ali drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani sklep tožene stranke ni upravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Ni pa tudi sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek izdaje upravnega akta končan. V konkretnem primeru tako ni izpolnjen niti formalni niti materialni pogoj za vložitev tožbe na tej pravni podlagi.

11. Tožeči stranki tožbe nista vložili po 4. členu ZUS-1, saj v tožbi ne uveljavljata posegov v njune človekove pravice in temeljne svoboščine. V tožbi uveljavljata le kršitev Statuta ZAPS in internega Splošnega akta o volitvah in imenovanjih funkcionarjev ZAPS. Smiselno sicer navajata, da je bilo poseženo v njuno pasivno volilno pravico, torej smiselno uveljavljata kršitve 43. člena Ustave RS. Po določbi 43. člena Ustave RS pa ni varovana vsaka volilna pravica, ampak le volilna pravica (aktivna in pasivna) v predstavniški organ države, to je državni zbor. Varstvo se razteza tudi na volitve v tiste državne organe, za katere ustava zapoveduje splošne volitve - to je volitve predsednika republike. Sodi pa v področju te ustavne pravice aktivna in pasivna volilna pravica za volitve članov predstavniških teles lokalne samouprave in županov. Tudi za lokalne volitve namreč v celoti veljajo načela svobodne in splošne enake volilne pravice ter neposrednega in tajnega glasovanja (tako Komentar Ustave Republike Slovenije: Lovro Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije 2010, stran 477). Varstvo po 43. členu Ustave RS torej ne zajema volilne pravice v organe ZAPS, saj ne gre za volitve v predstavniški organ države, tako da niso izpolnjeni niti pogoji za sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1.

12. Glede na navedeno, je sodišče tožbo tožečih strank na podlagi 4. in 6. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II izreka:

13. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep II U 340/2017-14
• VSRS Sklep I Up 208/2019
• UPRS Sklep I U 993/2020-8