UPRS Sodba III U 167/2019-6

Jedro

Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo je prosilec v upravnem sporu vložil sam, ni mogoče odpraviti, kar pomeni, da četudi bi naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti kot pritožbe vložene po odvetniku in bi bila ta še vedno zavržena kot nedovoljena. V primeru, da bi se prosilcu dodelila BPP in bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se ta zavrgla kot prepozna. Prosilec zato v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom in odločbo (v nadaljnjem besedilu odločba), je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe in dopolnitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici št. III U 89/2018-12 z dne 21. 1. 2019 (točka I. izreka). V preostalem delu je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavržena (točka II. izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožeča stranka (v nadaljnjem besedilu tudi prosilec) pri tem sodišču vložila pritožbo zoper sklep tega sodišča opr. št. III U 89/2018-12 z dne 21. 1. 2019 (v nadaljevanju: sklep III U 89/2018-12), v njej je uveljavljala tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev BPP, je bila vloga odstopljena v pristojno reševanje organu za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani. V nadaljevanju tožena stranka pojasni, da vloga prosilca za dodelitev BPP ni vsebovala v 32. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določenih sestavin, zato ga je s pozivom z dne 5. 3. 2019 pozvala k njeni dopolnitvi. Prosilec se je na poziv odzval in pristojnemu organu za BPP posredoval vlogo, v kateri je navedel, naj sodišče njegove prošnje in zahteve za BPP upošteva kot nujne, ter da želi pošteno in točno postopanje in obravnavanje. Navedel je, da se naj v primeru neodobritve BPP v postopek vključi sodnega izvedenca, ki naj bi zadevo presodil, oziroma podal mnenje. V odgovoru se sklicuje na vlogo z dne 11. 3. 2019, v kateri so navedeni vsi njegovi podatki in glede dodelitve BPP sklepno predlaga, da se mu odobri BPP za sodnega izvedenca.

3. Pristojni organ za BPP je v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZBPP po uradni dolžnosti vpogledal v U vpisnik sodišča in ugotovil, da se pod opr. št. III U 89/2018 vodi postopek v zvezi s tožbo, ki jo je prosilec vložil zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 17/18 z dne 28. 3. 2018, o kateri je bilo odločeno s sodbo III U 89/2018-7 z dne 5. 7. 2018, in zoper katero je prosilec vložil zahtevo za revizijo, obnovo postopka in vrnitev v prejšnje stanje, o čemer je bilo odločeno s sklepom III U 89/2018-12 z dne 21. 1. 2019.

4. Glede odločitve iz I. točke izreka izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na prvi in drugi odstavek 11. člena ZBPP in na tej podlagi oblikovano sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 296/2016 in sodbe Upravnega sodišča v zadevah št I U 504/2007, II U 153/2016 in II U 60/2015). Ugotavlja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sklep upravnega sodišča III U 89/2018-12 z dne 21. 1. 2019 istega dne kot prošnjo za BPP, kar pomeni, da je bilo dejanje (sestava in vložitev pritožbe) na dan vložitve prošnje že opravljeno, zato mu BPP za sestavo in vložitev pritožbe ni moč priznati. V nadaljevanju se tožena stranka glede uveljavitve nujne BPP sklicuje na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP, ki določa, da prosilec vloži s prošnjo za BPP na tej pravni podlagi tri dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Iz potrdila o vročitvi izpodbijanega sklepa prosilcu izhaja, da mu je bil ta vročen 6. 2. 2019 na podlagi fikcije vročitve, rok za vložitev pritožbe pa je iztekel v četrtek dne 21. 2. 2019. Sodišče je vlogo, s katero je prosilec sam vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep kot tudi prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper izpodbijani sklep prejelo 22. 2. 2019, prosilec pa jo je priporočeno po pošti poslal zadnji dan pritožbenega roka to je 21. 2. 2019.

5. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je bil prosilec v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državniški izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 138/2010, sklep I Up 412/2009, sklep I Up 427/2009 in sklep I Up 122/2015). Ob upoštevanju take sodne prakse tožena stranka ugotavlja, da četudi bi prosilec naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti kot pritožbo vloženo po odvetniku in bi bila ta še vedno zavržena kot nedovoljena. V primeru, da bi se prosilcu dodelila BPP in bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se ta zavrgla kot prepozna. Glede na navedeno, je tožena stranka prošnjo tožeče stranke po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve pritožbe zoper izpodbijani sklep, zavrnila kot neutemeljeno iz razloga, ker prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

6. V zvezi z zavrženjem vloge tožeče stranke je tožena stranka navedla, da je bila vsebina prošnje v preostalem delu nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavo, saj v enem delu ne vsebuje podatkov, ki jih ZBPP določa v 32. členu. Prosilca je zato pozvala, da v roku 5 dni od prejema poziva prošnjo dopolni tako, da izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu BPP št. 1 ali dopolni vlogo z manjkajočimi podatki, tako da bo vloga vsebovala vse podatke potrebne za odločanje v prošnji, poleg tega pa naj navede natančne podatke v zadevi, za katero prosi za BPP. Na poziv se je sicer prosilec odzval, vendar kljub temu ostaja vloga za dodelitev BPP nejasna v delu, ko navaja, naj se BPP odobri za sodnega izvedenca. Prosilec ni pojasnil, v zvezi s katero zadevo bi rad, da se postavi sodnega izvedenca, ali v postopku dodelitve BPP, v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep, ali v kakšnem drugem postopku. Glede na to, da je v tem delu vloga prosilca za dodelitev BPP ostala nepopolna in nejasna, s tem pa tudi nesposobna za obravnavanje, je prošnjo prosilca v tem delu zavrgla na podlagi prvega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

7. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in s tožbo smiselno zahteva, da se izpodbijana odločba odpravi ter se mu dodeli brezplačna pravna pomoč. Navaja, da vlaga tožbo zaradi kršenja človekovega dostojanstva in osebnostnih pravic s strani Stanovanjskega gospodarstva Idrija. V nadaljevanju navaja kršitve, ki so se dogajale pred Okrajnim sodiščem v Idriji v zvezi z izterjavo stroškov njegovega stanovanja od njegovih otrok A.A. in B.B., kot dolžnikov. Po tem, ko navede, da upravnemu sodišču ni uspelo obrazložiti, v čem je pomanjkanje njene postulacijske sposobnosti, vztraja, da se mu zaradi enakopravne obravnave dodeli brezplačna pravna pomoč.

8. Tožena stranka je sodišču predložila spis zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe po oceni sodišča navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1. V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

11. Tožeča stranka v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijala dejansko stanje, ki ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev. Tožena stranka je po mnenju sodišča pri presoji predloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Po tej določbi morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati izpolnjeni tako finančno materialni kot subjektivni pogoji, ki jih določajo 12., 13. in 14. člen ZBPP ter vsebinski ali objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Po tej zakonski določbi se, med drugim, kot pogoj za odločanje dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena od teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma odgovarjati nanje. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovan zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal; če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago; ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Skladno z opisanimi zakonskimi določbami, sodišče povzema, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh, saj v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo.

12. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da tožnikova prošnja ne izpolnjuje objektivnega kriterija za izpolnitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP in jo je zato upravičeno zavrnila, svojo odločitev pa pojasnila in utemeljila.

13. Po mnenju sodišča je tožena stranka tudi pravilno zavrgla prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v preostalem delu. V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih sestavin. Tožeča stranka je v prošnji za odobritev BPP predlagala postavitev sodnega izvedenca, ki naj bi preučil zadevo. Tožena stranka je tožečo stranko dne 5. 3. 2019 pozvala k dopolnitvi in razjasnitvi svoje prošnje za dodelitev BPP, vendar tožeča stranka svoje vloge ni ustrezno dopolnila v skladu z navedenim pozivom. Tudi po mnenju sodišča kljub dopolnitvi prošnje iz te ni jasno razvidno, v zvezi s katero zadevo in v kakšnem obsegu vlaga prošnjo za BPP. Vloga tožeče stranke za dodelitev BPP je torej ostala nejasna v delu, ki se ne nanaša na vložitev pritožbe oziroma njene dopolnitve zoper izpodbijani sklep, torej v delu, ko tožeča stranka navaja, da naj se BPP odobri za sodnega izvedenca, pri čemer ni navedla niti opravilne številke zadeve, in je zato tudi po presoji sodišča tožena stranka njeno prošnjo utemeljeno zavrgla na podlagi določb drugega odstavka 67. člena ZUP, ki se v zadevi odobritve BPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP.

14. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

15. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka, kot je navedeno v obrazložitvi te sodbe, ni navajala takih novih dejstev oziroma novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev v tej zadevi (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 237/2021-15
• UPRS Sodba I U 91/2021-16
• UPRS Sodba I U 499/2023