UPRS Sodba III U 156/2018-11

Jedro

Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je tožnikov predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP prepozen. V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik 1. 7. 2016 pregledal upravne spise izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. To pomeni, da se je s tem dnem tožnik seznanil tako z gradbenim kot uporabnim dovoljenjem, kot tudi s tem, da je uporabno dovoljenje že 17. 12. 2015 postalo dokončno in pravnomočno. Tožnik bi torej moral predlog za obnovo postopka uveljavljati v roku enega meseca po tem, ko se je seznanil s tem dovoljenjem, torej najkasneje do 1. 8. 2016, česar pa ni storil, saj je predlog za obnovo postopka vložil šele 14. 2. 2018, torej prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je dne 15. 12. 2015 Občini Sežana izdala uporabno dovoljenje, št. 351-235/2015-16 (v nadaljevanju uporabno dovoljenje), s katerim je dovolila uporabo komunalne opreme "UN US 12 - VAS in PUP - VAS" v Sežani. Uporabno dovoljenje je postalo dokončno in pravnomočno dne 17. 12. 2015.

2. Tožnik je dne 14. 12. 2018 pri prvostopenjskem organu vložil predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Navajal je, da je bilo to izdano, četudi sta se kanalizacija in vodovodni jašek izvedla na njegovi parc. št. 6850 k.o. A. brez njegovega dovoljenja in kljub njegovim opozorilom izvajalcu, investitorju in gradbenemu inšpektorju, da taka gradnja ni skladna z gradbenim dovoljenjem. Iz izvedeniškega poročila z dne 3. 5. 2017, ki ga je izdelal cenilec in izvedenec gradbene stroke B.B., med drugim izhaja, da ni bil udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in zato zahteva obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja, v katerem naj se mu da možnost udeležbe kot stranki oziroma stranskemu udeležencu. Prvostopenjski organ je tožnikov predlog s sklepom, št. 351-65/2018-5 z dne 23. 3. 2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrgel.

3. V obrazložitvi svoje odločitve prvostopenjski organ pojasnjuje, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj trdi, da bi moral biti udeležen v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kot stranka ali stranski udeleženec, pa mu ta možnost ni bila dana. Po določbi 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka iz tega razloga v roku enega meseca po tem, ko je bila odločba izdana, po poteku treh let od dokončnosti odločbe pa se obnova postopka ne more več predlagati niti uvesti po uradni dolžnosti. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je tožnikov predlog za obnovo postopka prepozen. Tožnik je namreč z vlogo z dne 29. 6. 2016 prvostopenjski organ zaprosil za vpogled in kopijo listin v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne opreme, št. 351-195/2013-16 z dne 2. 4. 2014 (v nadaljevanju gradbeno dovoljenje) in uporabnega dovoljenja ter dne 1. 7. 2016 tudi pregledal upravni spis. S tem dnem je torej tožnik izvedel za obstoj gradbenega in uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da bi moral zahtevo za obnovo postopka iz razloga, da bi moral biti v postopku udeležen kot stranka ali stranki udeleženec, vložiti najkasneje do dne 1. 8. 2016. Ker pa je to storil šele s predlogom z dne 14. 2. 2018, je ta prepozen.

4. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 35110-12/2018/2 z dne 22. 5. 2018, zavrnilo ter v obrazložitvi ponovilo razloge iz izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da iz zapisnika, s katerim je bil tožniku dovoljen vpogled v upravne spise, ni razvidno, da bi takrat tožnik vložil predlog za obnovo postopka niti iz upravnega spisa ne izhaja, da bi to storil v zakonsko določenem roku za vložitev takega predloga. To, da je tožnik vpogledal v upravni spis, namreč ne pomeni, da je bil s tem vložen predlog za obnovo postopka. Ker tožnik zatrjuje, da je prišlo do gradnje v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in do posega v njegovo lastninsko pravico, pa drugostopenjski organ še pojasnjuje, da je za obravnavo v primeru gradnje mimo pogojev gradbenega dovoljenja pristojna gradbena inšpekcija, vprašanja posegov v lastninsko pravico pa se obravnavajo v civilnih sodnih postopkih in ne v upravnem postopku.

5. Tožnik s tožbo z dne 18. 6. 2018 in njeno dopolnitvijo z dne 21. 11. 2018 sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter odloči, da se obnovi postopek izdaje uporabnega dovoljenja, tožena stranka pa naj mu povrne tudi stroške postopka. Navaja, da je lastnik stanovanjske hiše, ki leži na zemljišču s parc. št. 6850 k.o. A.. Gradbeno dovoljenje je predvidevalo gradnjo le na parc. št. 6095/108 k.o. A., to je na cesti, ki meji na njegovo parcelo. Uporabno dovoljenje se od tako izdanega gradbenega dovoljenja razlikuje, saj so objekti vrisani tudi na njegovem zemljišču, ne da bi dovolil njihovo postavitev niti ni bil vabljen v postopek. Občino Sežana in izvajalca je večkrat preko elektronske pošte pozival, naj ustavita gradnjo na njegovi parceli in umakneta na črno postavljene jaške. Poklical je tudi gradbenega inšpektorja, ki pa mu je rekel, da on nima kaj početi na kraju gradnje in naj občino ter izvajalca toži. Strokovnemu sodelavcu občine Sežana je poslal gradivo in predstavnike občine pozval na končni sestanek za odpravo nepravilnosti pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, in sicer dne 28. 10. 2015, torej še pred izdajo uporabnega dovoljenja in torej ni zamudil nobenega roka, vendar pa so bili vsi njegovi pozivi ignorirani. Dne 9. 11. 2015 je bil na sestanku pri direktorju občinske uprave, ki mu je rekel, naj toži Občino Sežana, da pa v postopku ne bo uspel. Občina Sežana je nato mimo vsega tega pridobila uporabno dovoljenje, da je s tem izpolnila pogoje za pridobitev evropskih sredstev. Dne 7. 11. 2015 je po elektronski pošti znova pozval izvajalca del naj odstrani jaške iz njegove parcele, nato dne 26. 6. 2016 pozval še Občino Sežana in jo tudi pozval, naj obnovi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Ker ni bilo nobenega odziva, je pri Upravni enoti Sežana vložil zahtevo za obnovo postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, tam pa izvedel, da so celo pridobili uporabno dovoljenje.

6. Prvostopenjski organ bi ga moral vključiti v postopek izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja, drugačno ravnanje pa pomeni namensko neupoštevanje zakonskih obvez države in s tem kaznivo dejanje. V postopku mu je bila kršena pravica do zaslišanja in do tega, da bi se v zadevi izjavil, organ pa mora ves čas med postopkom skrbeti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Izdano gradbeno in uporabno dovoljenje sta v nasprotju z zakonodajo in kršita njegove ustavne pravice.

7. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh tožnikovih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

10. Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet tega postopka presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa prvostopenjskega organa, št. 351-65/2018-5 z dne 23. 3. 2018, s katerim je bil kot prepozen zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja, št. 351-235/2015-16 z dne 15. 12. 2015, Občini Sežana za komunalno opremo "UN US 12 - VAS in PUP - VAS" v Sežani. Predmet odločanja torej ni presoja ali je uporabno dovoljenje skladno z gradbenim dovoljenjem in tudi ne, ali je bilo pri izgradnji poseženo v tožnikovo nepremičnino. Kot se je do tega pravilno opredelil že drugostopenjski organ, je za presojo skladnosti izvedenih del z gradbenim dovoljenjem pristojna gradbena inšpekcija, medtem ko je vprašanje, ali je bilo z izvedenimi deli neupravičeno poseženo v tožnikovo nepremičnino, predmet civilnih sodnih postopkov, kolikor bi jih tožnik sprožil pri za to pristojnem sodišču.

11. V zadevi ni sporno, da je bil postopek izdaje uporabnega dovoljenja, katerega obnovo predlaga tožnik, zaključen dne 15. 12. 2015 z izdajo uporabnega dovoljenja. Tožnik ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da je to uporabno dovoljenje postalo dokončno in pravnomočno dne 17. 12. 2015, sporno pa tudi ni, da je dne 29. 6. 2016 pri prvostopenjskemu organu zaprosil za vpogled in kopijo listin v upravnem postopku izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja, da mu je prvostopenjski organ to dovolil in da je tožnik dne 1. 7. 2016 upravni spis tudi pregledal. Tožnik tudi ne oporeka navedbi tožene stranke, da se je ob pregledu tega upravnega spisa seznanil tako z gradbenim kot tudi z uporabnim dovoljenjem, sporno pa tudi ni, da je predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja pri prvostopenjskemu organu vložil dne 14. 12. 2018.

12. Razloge, zaradi katerih je dopustno obnoviti upravni postopek, določa 260. člen ZUP, tožnik pa uveljavlja obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP. Postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se po 9. točki 260. člena ZUP obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona (to je primer, ko stranski udeleženec, ki mu odločba ni bila vročena, zahteva njeno vročitev ter vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, upravni organ pa taki zahtevi ne ugodi), ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po določbi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP se v primeru tega obnovitvenega razloga lahko obnova postopka predlaga v enem mesecu od dne, ko je oseba, ki bi morala biti stranka v postopku, izvedela, da je bila odločba izdana.

13. Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je tožnikov predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP prepozen. V zadevi ni sporno, da je tožnik dne 1. 7. 2016 pregledal upravni spis izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. To pomeni, da se je s tem dnem tožnik seznanil tako z gradbenim kot uporabnim dovoljenjem, tudi s tem, da je uporabno dovoljenje že dne 17. 12. 2015 postalo dokončno in pravnomočno. Tožnik bi torej moral predlog za obnovo postopka iz razloga, da v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni bil udeležen kot stranka, uveljavljati v roku enega meseca po tem, ko se je seznanil s tem dovoljenjem, torej najkasneje do dne 1. 8. 2016, česar pa ni storil, pač pa predlog za obnovo postopka vložil šele dne 14. 2. 2018, in s tem prepozno. Tožnikovo sklicevanje, da je večkrat pri Občini Sežana, izvajalcu del in gradbenemu inšpektorju nasprotoval izvedenim delom ter opozarjal, da sta kanalizacija in vodovodni jašek brez njegovega soglasja zgrajena na njegovi nepremičnini, kar vse izkazuje s korespondenco, poslano po elektronski pošti, ne pomeni, da je s tem predlagal obnovo postopka, pač pa je to storil šele z vlogo z dne 14. 2. 2018, torej prepozno.

14. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), dejansko stanje pa med strankama tudi sicer ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik je sicer sodišču predlagal izvedbo več dokazov, vendar pa sodišče tem dokaznim predlogom ni ugodilo. Tožnik je tako predlagal naj se v zadevi kot priči zaslišita C.C. in D.D., predlagal pa je tudi svoje zaslišanje. Pri tem ni pojasnil, kaj naj bi te priče, oziroma sam kot stranka v postopku, izpovedovali niti kaj želi s tem dokazovati, kar pomeni, da ti dokazni predlogi niso substancirani. Iz tožbenih navedb je razvidno, da sta C.C. in D.D. zaposlena pri Občini Sežana, z njima pa je tožnik komuniciral preko elektronske pošte, ki jo prilaga. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjem odstavku, to, da je tožnik na tak način sporočal svoje nestrinjanje z izvedenimi deli, ne pomeni, da je s tem vložil predlog za obnovo postopka, presojanje ali je bilo z gradbenimi deli poseženo v njegovo nepremičnino, pa ni predmet tega postopka in zato zaslišanje predlaganih prič in tožnika o teh okoliščinah za predmetno zadevo ni relevantno. Enako to velja za elektronska sporočila, ki jih tožnik prilaga tožbi, za pritožbo, ki jo je vložil zoper gradbeno in uporabno dovoljenje, za gradbeno dovoljenje, za izpisek iz zemljiške knjige ter predlog, naj sodišče izvede dokaz s poročilom izvedenca, ki naj ga tudi zasliši. Vse to so namreč dokazi, s katerimi tožnik dokazuje, da naj bi bila dela na komunalni opremi izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in s tem poseženo v njegovo nepremičnino, kar pa za odločanje ali je tožnikov predlog za obnovo postopka pravočasen ali ne, kar se edino presoja v predmetnem postopku, ni pomembno. Preostali dokazi se nanašajo na listine iz upravnega spisa, ki jih je kot dokaz upošteval že prvostopenjski organ. Zakonski predpisi in pravna stališča, katerih izvedbo prav tako predlaga tožnik, pa ne pomenijo dejstev, ki se dokazujejo v sodnem postopku.

15. K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 798/2017
• VDSS Sklep Pdp 1021/2018
• VDSS Sklep Pdp 616/2017