UPRS Sodba III U 103/2019-7

Jedro

Tožnik ne oporeka, da so bile obveznosti, ki bi jih moral izpolniti, izpolnjene po tretji osebi, prav tako ne oporeka višini izstavljenih računov za to opravilo, pač pa meni, da izvršba ni bila upravičena in da je šlo za neutemeljen odvzem njegovih predmetov. Oporeka torej izvršilnemu naslovu, kar pa ni predmet tega postopka, v katerem se presoja le odločitev o stroških izvršilnega postopka, ki so mu naloženi v plačilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Občinska inšpekcija Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 0611-158/2015-15 z dne 23. 1. 2017, tožniku naložila, da mora v roku 60 dni po prejemu te odločbe iz zemljišča s parc. št. *248 k.o. A. odstraniti odložene komunalne in kosovne odpadke, embalažo raznih oblik in velikosti ter materialov (les, pvc, kovina), odslužene gospodinjske in elektronske aparate, kosovne dele pohištva in druge kosovne predmete ter o odpravljeni nepravilnosti pisno obvestiti toženo stranko. Določila je, da bo, kolikor tožnik te obveznosti ne bo izpolnil, upravno izvršbo opravilo javno podjetje ... Koper. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki je bila z odločbo Župana Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavržena kot prepozna, nato pa še tožbo v upravnem sporu, ki pa je bila prav tako prepozna in jo je tukajšnje sodišče s sodbo, opr. št. III U 130/2017-8 z dne 30. 10. 2017, zavrglo. Ker tožnik obveznosti po odločbi z dne 23. 1. 2017 ni izpolnil, je prvostopenjski organ dne 14. 5. 2018 izdal sklep, št. 0611-158/2015-28, s katerim je ugotovil, da je odločba z dne 23. 1. 2017 postala dne 14. 4. 2017 izvršljiva. Tožniku je dal še 15 dnevni naknadni rok za izpolnitev obveznosti po odločbi, obenem pa določil, da bo, kolikor obveznosti ne bo izpolnil sam, to na njegove stroške dne 18. 6. 2018 izvršilo javno podjetje ... Koper. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, v kateri je obenem predlagal, naj se upravna izvršba zadrži. Drugostopenjski organ, ki je odločal o tej pritožbi, je z odločbo, št. 0611-158/2015-34 z dne 14. 6. 2018, pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, tožnikov predlog za zadržanje izvršbe pa odstopil v pristojno reševanje prvostopenjskemu organu, ki pa je s sklepom, št. 0611-158/2015-36 z dne 15. 6. 2018, tožnikov predlog zavrnil. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, vendar pa je prvostopenjski organ ugotovil, da je prepozna in jo je zato s sklepom, št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2018, zavrgel. Tudi zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila po ugotovitvi prvostopenjskega organa prav tako prepozna in jo je s sklepom, št. 0611-158/2015-43 z dne 20. 8. 2018 zavrgel.

2. Prvostopenjski organ je dne 13. 6. 2018 javnemu podjetju ... Koper izdal odredbo za odstranitev komunalnih odpadkov ter določil, da mora biti ta izvedena v skladu z odločbo, št. 0611/158/2015-15, s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 0611-158/2015-28 z dne 14. 5. 2018, in s predhodnim dogovorom. Iz zapisnika izvršbe z dne 18. 6. 2018 izhaja, da je tega dne občinski inšpektor pri ogledu tožnikove nepremičnine ugotovil, da ta ni odstranil komunalnih odpadkov tako, kot mu je bilo to naloženo s prej navedeno odločbo. Odpadke je zato ob 9.22 uri pričelo odstranjevati javno podjetje ... Koper pod nadzorom občinskega inšpektorja. Ta je javnemu podjetju odredil, da odpeljane odpadke popiše in predloži poročilo o količini teh odpadkov, ki so bili odpeljani v zbirni center, postopek pa je bil zaključen ob 19.35 uri.

3. Javno podjetje ... Koper je prvostopenjskemu organu dne 16. 8. 2018 predložilo Poročilo o opravljenem čiščenju komunalnih odpadkov, in sicer po posameznih vrstah teh odpadkov. Za vsako vrsto odpadkov je določena ugotovljena količina, cena odstranjevanja in končni znesek. Sestavni del poročila so delovni nalogi, ki jih je javno podjetje izdalo delavcem za izpolnitev odrejene izvršbe, delovni nalog za ročno čiščenje prostora ter tehtalni listi ob sprejemu odpadkov v Zbirni center Srmin. Dne 12. 12. 2018 je javno podjetje ... Koper prvostopenjskemu organu predložilo dva računa, in sicer račun št. SUP-EN01-117014794 z dne 11. 10. 2018 za odstranjevanje, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov, vključno z delom delavcem in uporabo vozila za prevoz odpadkov v višini 4.006,16 EUR ter račun št. SUP-EN01-117015060 z dne 26. 10. 2018 za odlaganje kosovnih odpadkov, plastike in bioloških odpadkov v višini 2.424,85 EUR.

4. Prvostopenjski organ je s sklepom, št. 0611-158/2015-45 z dne 7. 1. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), ugotovil, da je upravna izvršba po sklepu o dovolitvi izvršbe, št. 0611-158/2015-28 z dne 14. 5. 2018, opravljena ter da stroški opravljene izvršbe po obračunu izvajalca, ki je sestavni del sklepa, znašajo 6.441,01 EUR (1. točka izreka). Določil je, da mora te stroške poravnati tožnik v roku 15 dni po vročitvi sklepa na v sklepu navedeni račun (2. točka izreka). V odreditvenem delu sklepa je določil, da se skupaj s sklepom tožniku pošlje tudi specifikacija obračuna del in odlaganja komunalnih odpadkov. V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da tožnik ni izvršil dejanja, kot ga je bil dolžan storiti po sklepu o dovolitvi izvršbe in je zato izvršbo izvedel po drugi osebi, ko je po javnem podjetju ... Koper. To je namesto tožnika odstranilo komunalne in kosovne odpadke, embalažo raznih oblik in velikosti ter materialov (les, pvc, kovina), odslužene gospodinjske in elektronske aparate, kosovne dele pohištva in druge kosovne predmete, kar vse je bilo odloženo na zemljišču s parc. št. *248 k.o. A.. Izvršba je trajala en delovni dan, s pričetkom ob 9.22 uri in z zaključkom ob 19.30 uri, javno podjetje pa je za izvršitev zagotovilo delavce, mehanizacijo in opremo. Za opravljeno delo je javno podjetje prvostopenjskemu organu izstavilo dva računa, ki jih v nadaljevanju sklepa povzema ter zaključuje, da znašajo skupni stroški del 6.441,01 EUR, kar mora poravnati tožnik.

5. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki pa jo je drugostopenjski organ z odločbo, št. 0611-158/2015-51 z dne 25. 2. 2019, zavrnil kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da tožnikove pritožbene navedbe niso konkretizirane, pač pa le pavšalno navaja razloge, ki pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep, in sicer trdi, da je bil postopek izpeljan samovoljno, da njegovi dosedanji pritožbeni razlogi niso bili upoštevani, da naj bi prihajalo do preprodaje predmetov, ki so bili odstranjeni, da na svoji nepremičnini ni imel odpadkov, da je zaradi izvedene izvršbe na njegovi parceli nastalo za 30 m3 smeti in da naj se prekličejo vse dejavnosti proti njemu. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je glede na take nekonkretizirane navedbe, ki jih ni mogoče preveriti, preizkusil le, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev določb postopka in ali je bil prekršen materialni predpis. Ker je ugotovil, da je bil postopek prvostopenjskega organa pravilen in da je pravilen tudi izpodbijani sklep, je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Odločil je še, da bo o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks odločil s posebnim sklepom.

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo smiselno predlaga, naj se odpravi. Tožbo vlaga zaradi ponavljanja in zagovarjanja lažnega prikazovanja in izmišljevanja občinskega inšpektorja. Pri tem se izpušča resnično dejstvo, da je bilo vse, kar je bilo odpeljano, njegova zasebna lastnina na zasebnem stavbnem zemljišču - dvorišču. Šlo je za njegov zasebni inventar za dnevno domačo uporabo ter njegov hobi, na kar je opozarjal med postopkom. Izpuščeno je tudi, da je bil nosilec in izvrševalec izvršbe inšpektor ob pomoči policistov specialcev in da je ... Koper izvrševalec. Ni res, da poseduje komunalne odpadke, kar ga žali, celoten postopek pa je kraja, barbarizem in vandalizem z namenom, da se mu povzroči škoda. Kar se tiče stroškov, ki mu jih nalagajo, pa naj se ti krijejo iz sklada za čiščenje divjih odlagališč v Mestni občini Koper, saj teh na občinskih parcelah ne manjka.

7. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožnikovih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi v celoti sledi ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet tega upravnega postopka presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, torej sklepa, št. 0611-158/2015-45 z dne 7. 1. 2019, s katerim je tožena stranka ugotovila višino stroškov izvršbe ter določila, da jih mora plačati tožnik. S sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 0611-158/2015-28 z dne 14. 5. 2018, je namreč tožena stranka ugotovila, da je odločba št. 0611-158/2015-15 z dne 23. 1. 2017, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v roku 60 dni po prejemu te odločbe iz zemljišča s parc. št. *248 k.o. A. odstraniti odložene komunalne in kosovne odpadke, embalažo raznih oblik in velikosti ter materialov (les, pvc, kovina), odslužene gospodinjske in elektronske aparate, kosovne dele pohištva in druge kosovne predmete ter o odpravljeni nepravilnosti pisno obvestiti toženo stranko, postala dne 14. 4. 2017 izvršljiva ter tožniku določila še nadaljnji 15 dnevni rok za izpolnitev te obveznosti, obenem pa določila, da bo, kolikor obveznosti ne bo izpolnil sam, to na njegove stroške dne 18. 6. 2018 izvršilo javno podjetje ... Koper. Ker tožnik naložene obveznosti ni izpolnil, je to po odredbi tožene stranke izvršilo javno podjetje, za svoje opravilo pa izstavila dva računa v skupni višini 6.441,01 EUR, kot je opisano v predhodnih odstavkih.

11. Izpodbijani sklep tožene stranke temelji na določbi prvega odstavka 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta določa, da se, če je zavezanec dolžan storiti kaj takega kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, na kar je treba zavezanca poprej opozoriti. Tožena stranka je v obravnavanem primeru taki zakonski določbi sledila, saj je tožnika v sklepu o izvršbi opozorila, da bo, kolikor obveznosti po odločbi z dne 23. 1. 2017 ne bo izvršil sam v naknadno določenem roku 15 dni, to storilo javno podjetje ... Koper, in sicer na njegove stroške. Tožnik temu, da so bile obveznosti, ki bi jih moral izpolniti, izpolnjene po tretji osebi (javnemu podjetju ... Koper) ne oporeka in tudi ne oporeka višini izstavljenih računov za to opravilo, pač pa meni, da izvršba ni bila upravičena in da je šlo za neutemeljen odvzem njegovih predmetov. Tožnik torej oporeka izvršilnemu naslovu, kar pa ni predmet tega postopka, pač pa je bilo to predmet presoje v upravnem, delno tudi sodnem postopku, kar vse je pojasnjeno v prvih točkah te obrazložitve. Take tožnikove trditve torej pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso upoštevne, saj je predmet presoje le odločitev o stroških izvršilnega postopka, ki so naloženi v plačilo tožniku.

12. Glede na vse zapisane ugotovitve in potek postopka ter ob upoštevanju določbe 297. člena ZUP, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožnik je imel možnost, da bi odpadke s svoje nepremičnine odstranil sam, vendar tega, četudi je bil opozorjen, da bo v takem primeru obveznost izpolnjena po tretji osebi in to na njegove stroške, ni storil. Višina stroškov, ki so nastali v izvršbi, izhaja iz poročila javnega podjetja ... Koper, ki je bil posredovan tudi tožniku, ti pa so skladni z izstavljenimi računi. Tožnik računom niti po vsebini opravljenih del javnega podjetja niti po višini ne oporeka, njegovi tožbeni ugovori (ti so mestoma tudi žaljivi) pa so pavšalni in se nanašajo le na izvršilni naslov.

13. Sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 436/2014
• UPRS sodba I U 1431/2015
• UPRS sodba I U 744/2013