<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep I U 1742/2017-22

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1742.2017.22
Evidenčna številka:UP00029427
Datum odločbe:13.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Gantar (preds.), Liljana Polanec (poroč.), dr. Boštjan Zalar
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:varstvo ustavnih pravic - tožba po 4. členu ZUS-1 - rok za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe

Jedro

Rok za vložitev tožbe začne teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. To pa pomeni tudi, da bi moral tožnik tožbo zaradi posredovanja zapisnika in sklepa Agenciji vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bil o tem seznanjen.

Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim aktom pod 1. točko izreka odločil, da se postopek inšpekcijskega nadzora v zadevi nadzora pravilnosti predloženih listin s področja financiranja programa informiranja in promocije kmetijskih proizvodov po pogodbi št. 33042-2/2012/22 z dne 1. 2. 2013, za izvedbo 1. faze, za katere je za nadzor nad izvajanjem pristojna Finančna uprava, začet po sklepu Finančnega urada Murska Sobota št. DT 0610-74/2014-5 z dne 1. 10. 2014, pri tožniku ustavi; pod 2. točko izreka je odločil, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve in pod 3. točko izreka odločil, da stroški postopka niso bili priglašeni.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper sklep o ustavitvi postopka zavrnil.

3. Tožnik vlaga tožbo na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zaradi ugotovitve kršitev ustavnih pravic. V tožbi uvodoma pojasnjuje, da je (tožnik) gospodarsko interesno združenje, ki se med drugim ukvarja s promocijo in pospeševanjem prodaje slovenske zelenjave. Z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) z dne 4. 12. 2012 so mu bila odobrena sredstva iz naslova ukrepa: Program akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU „...“ v višini 1.302.000,00 EUR. Na podlagi te odločbe je Agencija z njim sklenila pogodbo o sofinanciranju z dne 1. 2. 2013, na podlagi katere je bil upravičen za ukrepe izvajanja dejavnosti, razdeljene v tri faze, do (navedenega) finančnega prispevka Evropske skupnosti in Republike Slovenije (RS). Pri tožniku je Finančni urad Murska Sobota opravil finančni nadzor za izplačila proračunskega leta EKJS 2013 in 2014. Davčni inšpekcijski nadzor je bil izveden s področja ukrepa informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu, za kar je bila med tožnikom in Agencijo podpisana izpostavljena pogodba o financiranju. V postopku finančnega nadzora je FURS najprej izdala pisno seznanitev z dne 23. 4. 2015, nato pa zapisnik z dne 18. 5. 2015, v katerem je zaključila, da naj bi tožnik neupravičeno prejel izplačilo evropskih sredstev v višini 49.928,55 EUR in sredstev RS v višini 29.957,13 EUR, skupaj 79.885,68 EUR. Pripomb na zapisnik tožena stranka ni upoštevala, temveč je izdala sklep, da se postopek ustavi. Agencija je na podlagi navedenega zapisnika in sklepa zahtevala od tožeče stranke dvojni znesek domnevno neupravičeno prejetih sredstev v skupni višini 159.771,36 EUR. Meni, da vsi podatki in ugotovitve, zapisane v zapisniku z dne 1. 10. 2014 in sklepu z dne 5. 8. 2015, predstavljajo davčno tajnost, kljub temu pa je prvostopenjski finančni organ zapisnik in sklep posredoval Agenciji, torej ju je posredoval nezakonito. Poleg tega je o ugotovljenih nepravilnostih v postopku izdal sklep, čeprav bi moral o tem izdati odločbo in pred tem tožniku dati možnost, da se o ugotovitvah izjasni. Ker tožnik zoper sklep z dne 5. 8. 2015, s katerim je prvostopenjski finančni organ ustavil postopek, nima zagotovljenega sodnega varstva, vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Sodišču predlaga 1., da ugotovi, da je tožena stranka oziroma njen organ, Finančni urad Murska Sobota, s tem ko je Agenciji posredovala zapisnik z dne 18. 5. 2015 in sklep z dne 5. 8. 2015 ter priporočila, kršila tožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS in 2. da ugotovi, da je tožena stranka oziroma njen organ, Finančni urad Murska Sobota, z izdajo sklepa z dne 5. 8. 2015 kršila tožnikovo ustavno pravico iz 22., 25. in 23. člena Ustave RS, zaradi česar se sklep z dne 5. 8. 2015 odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožba po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ni utemeljena, ker se z izdajo navedenega sklepa ni posegalo v tožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine. Davčni organ je v konkretni zadevi nastopal samo kot nadzorni organ, ki mora biti ločen od organa, ki izvaja izplačila in preglede, ki se izvajajo pred plačili Agencije, kot to določa Uredba Sveta (ES) št. 485/2008, predhodnica Uredbe (EU) 1306/2013). V skladu z navedenim se o ugotovitvenem postopku piše zapisnik in ker davčni organ v vseh primerih nadzora ne nastopa kot prvostopenjski organ odločanja, nima stvarne pristojnosti za izdajo odločbe o ugotovljenih nepravilnostih. Zato je tudi izdal sklep o ustavitvi postopka po določilih ZUP, vključno s poukom o pravnem sredstvu. Naloga davčnega organa kot posebnega oddelka v skladu z 11. členom Uredbe Sveta (ES) št. 458/2008 je izvajanje nadzora nad pravilnostjo listin, ki jih ima Agencija kot podlago za izplačilo sredstev upravičencem. Na podlagi ugotovitev nadzora Agencija samostojno vodi postopke vračila neupravičeno pridobljenih sredstev. Davčni organ ni nezakonito posredoval zapisnika in sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni organ namreč sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, če ti potrebujejo podatke v postopkih, ki jih vodijo. V obravnavanem primeru pa so bili ti podatki potrebni za vodenje postopkov o vračilu sredstev. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožnik v pripravljalnih vlogah vztraja pri tožbenih navedbah, prav tako tožena stranka vztraja pri pravilnosti svoje odločitve.

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev posega v njegove človekove pravice, torej tožbo na podlagi prvega odstavka 4. člena v zvezi s tretjim odstavkom 30. člena in prvim odstavkom 66. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Uveljavljal je sodno varstvo zaradi posega v ( zgoraj navedene) ustavne pravice. Vložil je torej tožbo za začetek subsidiarnega upravnega spora.

8. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, vendar samo, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

9. V obravnavanem primeru je očitano dejanje, s katerim naj bi se poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave RS (tožbeni zahtevek pod 1. točko) to, da je tožena stranka oziroma njen finančni organ, Finančni urad Murska Sobota, Agenciji posredoval zapisnik z dne 18. 5. 2015 in sklep z dne 5. 8. 2015. Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bil tožnik s tem, da sta bila zapisnik in sklep vročena Agenciji, seznanjen (najkasneje) ob prejemu zahtevka za vračilo sredstev z dne 28. 9. 2015, prejetega dne 29. 9. 2015.

10. Po določbi 28. člena ZUS- je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Ta določba se sicer nanaša le na upravni akt, s katerim je bil postopek končan in torej na vložitev tožbe v smislu 2. člena ZUS-1.Vendar pa je v prvem odstavku 23. člena ZUS-1 določeno, da prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki oziroma tedaj, kadar je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. To pa kaže, da je treba 30 dnevni rok uporabiti tudi pri tožbah, vloženih po prvem odstavku 4. člena ZUS-1. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS (npr. sklep I UP 30/2018, I Up 52/2018). To pomeni, da začne rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. To pa pomeni tudi, da bi moral tožnik tožbo zaradi posredovanja zapisnika in sklepa Agenciji vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bil o tem seznanjen. To nadalje pomeni, da je tožba glede tožbenega zahtevka pod 1. točko, vložena dne 17. 8. 2017, vložena prepozno. Sodišče je zato tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

11. V zvezi s tožbenim zahtevkom pod 2. točko pa ima tožnik po presoji sodišča zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt tisti akt, s katerim je organ odločil o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora ustavljen.

12. Izpodbijani sklep je bil tožniku vročen dne 24. 8. 2015. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil. V pravilnem pravnem pouku je navedel, da se zoper sklep o ustavitvi postopka lahko vloži tožba v upravnem sporu. Tožnik je kljub temu, da bi torej lahko uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, vložil tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1. Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po določbi prvega odstavka 66. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 ni potrebno.

13. Ker je v zvezi s tožbenim zahtevkom pod 2. točko tožniku zagotovljeno redno sodno varstvo v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1, je bilo potrebno ob upoštevanju načela subsidiarnosti sodnega varstva v smislu 2. odstavka 157. člena Ustave v povezavi s 4. členom ZUS-1 tožbo v tem delu zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

14. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, ker procesne predpostavke za vodenje upravnega spora niso izpolnjene, se v vsebino tožbenih navedb ni spuščalo.

15. Ker je sodišče tožbo zavrglo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 4, 4/1, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0Njc2