<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 150/2019-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:III.U.150.2019.7
Evidenčna številka:UP00029147
Datum odločbe:04.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Lea Chiabai
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke

Jedro

Na podlagi dodeljene BPP tožnica ne more doseči plačila stroškov nasprotne stranke. ZBPP v določbah 9. alineje prvega odstavka in petega odstavka 26. člena res omogoča dodelitev BPP tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, pri čemer pa se dodelitev takšne BPP nanaša le na v postopku nastale stroške samega upravičenca do BPP, ne pa na stroške, ki jih mora ta, če v sporu ne uspe, povrniti nasprotni stranki v sodnem postopku. Določb 26. člena ZBPP namreč ni mogoče tolmačiti samih zase, kot to skuša tožnica, temveč vedno le ob upoštevanju tudi vseh drugih določb ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru (v nadaljevanju: toženka) v zadevi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) sklenilo, da se zavrne predlog tožnice za plačilo stroškov postopka po napotnici, Bpp 57/2018 z dne 23. 11. 2018 (v nadaljevanju: napotnica Bpp 57/2018). Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je toženka prejela tožničin predlog, naj se po navedeni napotnici plačajo stroški postopka v socialnem sporu pod št. II Ps 1109/2017 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je bil na drugi stopnji, to je pri Višjem delovnem in socialnem sodišču voden pod št. Psp 20/2019. Toženka pojasni, da je bila na podlagi odločbe, Bpp 57/2018 z dne 23. 11. 2018 (v nadaljevanju: odločba Bpp 57/2018), tožnici dodeljena BPP za plačilo stroškov postopka v zadevnem socialnem sporu pred sodiščem na drugi stopnji, vendar pa na podlagi navedene odločbe tožnica ni oproščena plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke v socialnem sporu. Po določbi 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) namreč odobrena BPP ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

2. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep, ker meni, da je bilo z njim materialno pravo napačno oziroma sploh ni bilo uporabljeno in da je zato prišlo tudi do bistvene kršitve pravil upravnega postopka. V tožbi tožnica navaja, da jo je toženka z odločbo Bpp 57/2018 oprostila plačila stroškov postopka v socialnem sporu pred sodiščem na drugi stopnji od 17. 11. 2018 dalje, v ZBPP pa v 26. členu nikjer izrecno ne piše, da odobrena BPP ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. ZBPP v 9. alineji prvega odstavka 26. člena določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, ter nato v petem odstavku 26. člena predpisuje, da se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroške zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 4. drugih stroškov postopka. Ob upoštevanju citiranih določb ZBPP in določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) stroški postopka niso le nagrada za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, pač pa tudi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški postopka so lahko vse, kar je našteto v 26. členu ZBPP, torej tudi drugi stroški postopka. Nenazadnje je toženka k odločbi Bpp 57/2018 (čeprav je iz vlog tožnice izhajalo, da se zastopa sama) priložila napotnico za stroške, ki jo je tožnica 28. 3. 2019, po pravnomočnosti drugostopenjske sodne odločbe tudi oddala toženki.

3. Tožnica v tožbi nadalje navaja, da se po 44. členu ZBPP sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona, pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Sklicuje se na tretji odstavek 46. člena ZBPP (po katerem o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka) ter na drugi odstavek 48. člena ZBPP (ki da določa, da če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave). Glede na navedeno bi morala toženka najprej ugotoviti premoženjsko stanje tožnice in slednjo na tej podlagi oprostiti plačila nagrad za državno odvetništvo, saj tožnica sredstev za njihovo kritje glede na premoženjsko stanje nima. Tožnica ugovarja, da je določba 8. člena Zakona o državnem odvetništvu, po kateri se državnim odvetnikom odmerijo stroški kot odvetnikom, registriranim v Odvetniško zbornico, nična, saj je v nasprotju z zakonom (162. členom ZPP), Ustavo Republike Slovenije in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP). 162. člen ZPP namreč izključuje plačilo nagrad državnim organom, kamor spadajo tudi državni odvetniki, saj prejemajo mesečno plačo iz državnega proračuna in jim odvetniški stroški dejansko ne nastajajo ter zato do njih niso upravičeni; takšno stališče je zavzelo tudi ESČP. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek toženki, ki naj ji tudi naloži, da tožnici povrne pavšalni znesek stroškov tega postopka v višini 10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v svojem odgovoru poudarja, da je postopala skladno z 9. členom ZBPP.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila tožničin predlog za plačilo stroškov postopka po napotnici Bpp 57/2018.

7. Kot je razvidno iz spisov zadeve, je bila napotnica Bpp 57/2018 tožnici izdana na podlagi odločbe Bpp 57/2018, s katero je toženka odločila, da se vlogi tožnice za dodelitev BPP z dne 16. 11. 2018 ugodi in se tožnici od 17. 11. 2018 dalje odobri izredna BPP za plačilo stroškov postopka na drugi stopnji v zadevi II Ps 1109/2017 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (1. točka izreka) ter da mora tožnica strokovni službi za BPP vrniti napotnico v roku 15 dni po opravljeni pravni pomoči, za katero je bila napotnica izdana, sicer se bo štelo, da BPP ni bila odobrena; napotnici mora biti v izvirniku priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči (2. točka izreka). Tožničina tožba zoper odločbo Bpp 57/2018 je bila zavrnjena s sodbo tega sodišča, III U 335/2018-6 z dne 24. 1. 2019, ki je pravnomočna 24. 1. 2019, s čimer je pravnomočna tudi odločba Bpp 57/2018. V odločbi o dodelitvi BPP se določi oblika in obseg dodeljene BPP in zadeva, za katero je dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), kar pomeni tudi okvir za odločanje o plačilu stroškov iz naslova dodeljene BPP. Na podlagi odločbe o dodelitvi BPP se upravičencu izda napotnica (39. člen ZBPP), kot je bila izdana tudi tožnici.

8. Tožnica je toženki 28. 3. 2019 predložila izpolnjeno napotnico Bpp 57/2018, s katero je uveljavljala plačilo stroškov postopka v znesku 257,49 EUR po sodbi, pravnomočni dne 21. 3. 2019, glede na sodbo, Psp 20/2019 z dne 7. 2. 2019. V zvezi s tem je iz spisov zadeve razvidno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v socialnem sporu, ki ga je tožnica sprožila zoper nasprotno stranko Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo Republike Slovenije, s sodbo, II Ps 1109/2017 z dne 26. 10. 2018, pod I. točko izreka razsodilo, da se zavrne tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke, št. 12300-724/2017-2 z dne 11. 5. 2017 in 1231-3056/2016-UD/3 z dne 11. 1. 2017, ter da se tožnici izplača nematerialna škoda v znesku 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 8 dni pod izvršbo in da ji je toženka dolžna povrniti stroške postopka; pod II. točko izreka pa še odločilo, da je tožnica dolžna v 15 dneh nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka v višini 257,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo, Psp 20/2019 z dne 7. 2. 2019, pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9. Kot izhaja iz navedenega, je torej tožnica s predloženo napotnico Bpp 57/2018 uveljavljala, da se (ji) kot stroški po tej napotnici, torej kot stroški iz naslova z odločbo Bpp 57/2018 dodeljene BPP, plača znesek stroškov postopka, ki jih je tožnica po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, II Ps 1109/2017 z dne 26. 10. 2018 (ki je bila potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, Psp 20/2019 z dne 7. 2. 2019) dolžna povrniti nasprotni stranki, ki jo je v omenjenem socialnem sporu zastopalo Državno odvetništvo. Takšnega plačila, torej plačila stroškov nasprotne stranke pa tožnica na podlagi dodeljene BPP ne more doseči. ZBPP v določbah 9. alineje prvega odstavka in petega odstavka 26. člena res omogoča dodelitev BPP tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, pri čemer pa se dodelitev takšne BPP nanaša le na v postopku nastale stroške samega upravičenca do BPP, ne pa na stroške, ki jih mora ta, če v sporu ne uspe, povrniti nasprotni stranki v sodnem postopku. Določb 26. člena ZBPP namreč ni mogoče tolmačiti samih zase, kot to skuša tožnica, temveč vedno le v povezavi oziroma ob upoštevanju tudi vseh drugih določb ZBPP. Ta pa v 9. členu izrecno in jasno določa, da dodeljena BPP ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Takšna ureditev je skladna z namenom BPP. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli uresničevati, vendar pa v pravico do sodnega varstva ne sodijo obveznosti, ki so s sodnimi odločbami naložene takšnim osebam v plačilo. Opisanemu stališču sledi tudi ustaljena sodna praksa (prim. sodbe tega sodišča v zadevah I U 1045/2018, III U 57/2017 ter III U 391/2013) in tako je treba razumeti tudi izrek odločbe Bpp 57/2018. Pri čemer sodišče pripominja, da pa tudi sicer iz izreka omenjene odločbe (ki mu sledi vsebina napotnice Bpp 57/2018) izhaja, da se tožnici odobri BPP za plačilo stroškov postopka v zadevnem socialnem sporu na drugi stopnji, kar pomeni, da tudi iz tega razloga ni podlage, da bi tožnica na temelju odločbe Bpp 57/2018 in na njeni podlagi izdane napotnice lahko uveljavljala plačilo stroškov postopka, ki so v socialnem sporu nastali v postopku na prvi stopnji.

10. Glede na tožbene ugovore sodišče dodaja, da se v upravnem sporu presoja izključno pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, ne more pa se v upravnem sporu (glej tudi 3. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) presojati pravilnosti in zakonitosti odločitve iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, II Ps 1109/2017 z dne 26. 10. 2018, s katero je tožnici naloženo, da mora nasprotni stranki v socialnem sporu povrniti stroške postopka. Izpodbijanje te odločitve je (bilo) stvar pritožbenega postopka pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem, v katerem je bila izdana sodba Psp 20/2019, in morebitnih nadaljnjih pravnih sredstev v socialnem sporu. Navedbe, s katerimi tožnica ugovarja stroškovni odločitvi iz omenjene sodbe Delovnega in socialnega sodišča, oziroma zakonski podlagi, na kateri temelji, torej na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati.

11. Za odločitev iz izpodbijanega sklepa ni relevantna določba tretjega odstavka 46. člena ZBPP, saj se ta nanaša na situacijo, ko mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, stroške povrniti v korist proračuna RS (ki je upravičencu založil stroške pravne pomoči), za kar pa v tožničinem primeru očitno ne gre, saj v socialnem sporu tožnica ni uspela in je bila zato ona dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Prav tako ni relevanten drugi odstavek 48. člena ZBPP, ki določa, da upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. 48. člen ZBPP namreč ureja situacije, ko je upravičenec do BPP dolžan Republiki Sloveniji povrniti določen del stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, ker je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Da bi tožnica na podlagi v socialnem sporu izdanih sodnih odločb pridobila premoženje ali dohodke, nobena od strank niti ne trdi. Za odločitev o predlogu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prav tako ni relevanten drugi odstavek 49. člena ZBPP, v katerem je določeno, da je upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače; pri tem se, če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave. Tudi citirani drugi odstavek 49. člena ZBPP se namreč nanaša na odločanje o tem, kolikšen del iz naslova BPP izplačanih stroškov in pod katerimi pogoji je upravičenec do BPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji, kar pa ni predmet odločanja z izpodbijanim sklepom.

12. Tožnica torej neutemeljeno ugovarja, da bi morala toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ugotavljati tožničino premoženjsko stanje, prav tako v upravnem sporu ne more uspeti s sklicevanjem, da sredstev za plačilo obveznosti iz omenjene sodbe Delovnega in socialnega sodišča nima. V tej zvezi sodišče le še pripominja, da v primeru, ko obveznost ni prostovoljno plačana in zato pride do prisilne izvršbe, zakonska ureditev izvršilnega postopka z določbami, ki urejajo izvzetja in omejitve glede predmetov izvršbe, zagotavlja, da kljub izvršbi dolžniku ostanejo za eksistenco nujno potrebna sredstva in predmeti.

13. Ker tožbeni ugovori niso utemeljeni, izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, v postopku, v katerem je bil izdan, pa tudi ni bilo kršitev, ki bi narekovale njegovo odpravo, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnica v tožbi ni navajala novih dejstev, ki bi bila pomembna za odločitev v tem upravnem sporu, prav tako ni predlagala nobenih takšnih novih dokazov.

K II. točki izreka:

15. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 9, 26, 26/1, 26/1-9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NjMy