UPRS Sodba I U 2372/2017-14

Jedro

Seznanitev z zadevo ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s to vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe.

Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena istega zakona določen tudi postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka zato brez umika z zakonom določene tajnosti, o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 368/2017-2 z dne 24. 5. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo delno ugodilo vlogi prosilca A.A. (v nadaljevanju prosilec) za pridobitev podatkov o končani izobrazbi funkcionarja, podatke o ustanovi, pri kateri je bila izobrazba pridobljena ter o številu let sodniške službe za konkretno sodnico - tožnico tako, da se mu posredujejo: fotokopija diplome, iz katere se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) izločijo osebni podatki ter podatki o številu let opravljanja sodniškega dela za konkretno sodnico.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je prosilec, skupaj z odgovorom na poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe, vložil še zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, in sicer za pridobitev podatkov o zadnji zaključeni pravni izobrazbi funkcionarja, podatkov o ustanovi, pri kateri je bila ta izobrazba pridobljena ter o številu delovnih let opravljanja sodniškega dela za konkretno sodnico Upravnega sodišča RS. Glede zahteve prosilca za posredovanje podatkov o zadnji pridobljeni zaključeni pravni izobrazbi sodnice ter podatkov o ustanovi, pri kateri je bila ta pridobljena, je prvostopenjski organ prosilcu predložil fotokopijo diplome, v kateri so bili, skladno z določili ZDIJZ, prikriti - anonimizirani posamezni osebni podatki sodnice. V zvezi z zahtevo prosilca za pridobitev podatkov o številu delovnih let opravljanja sodniškega dela, prvostopenjski organ pojasnjuje, da je sodnica, izvoljena v sodniško funkcijo, v letošnjem letu (letu 2017) dopolnila 15 let opravljanja sodniške službe. V nadaljevanju povzema določbo 1. člena ZDIJZ, ki ureja prosti dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci in med katerimi je tudi Upravno sodišče RS.

3. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v postopku pridobivanja informacij javnega značaja treba skladno s 6. členom ZDIJZ preveriti, ali obstaja kakšen zakonski zadržek zaradi katerega se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Povzema določbo 4. člena ZDIJZ, ki opredeljuje kaj je informacija javnega značaja ter določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, to je Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Ta v 1. členu določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika, oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatek je po prvi točki 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v spornem primeru uradna oseba na tej podlagi v dokumentu - fotokopiji diplome Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prikrila - anonimizirala varovane osebne podatke, in sicer podatke o kraju in času rojstva konkretne osebe.

4. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je z odločbo, št. 090-130/2017/5 in 090-125/2015/6 z dne 26. 9. 2017, zavrnil pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa (1. točka izreka), zavrnil pa tudi pritožbo stranske udeleženke (tožnice) zoper isto odločbo (2. točka izreka) ter odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne in da v tem postopku stroški niso nastali (3. in 4. točka izreka).

5. IP je v obrazložitvi k 1. in 3. točki izreka drugostopenjske odločbe navedel, da prosilčeva pritožba, da mu ni bil posredovan datum rojstva imenovane sodnice, ni utemeljena, saj ta podatek ni bil predmet njegove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja z dne 19. 5. 2017. Prosilec je namreč zahteval (le) naslednje podatke sodnice: njeno zadnjo zaključeno pravno izobrazbo, ustanovo, pri kateri je pridobila zadnjo izobrazbo in število delovnih let opravljanja sodniškega dela. Prvostopenjski organ je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe in priloženih dokumentov upravnega spisa, te zahtevane podatke prosilcu v celoti posredoval. Ker prosilec podatka o datumu rojstva sodnice ni zahteval, se v pritožbenem postopku glede tega torej ne more pritožiti. Prosilec lahko kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti, ki velja v postopku dostopa do informacij javnega značaja, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi) zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6). Prosilec lahko s pritožbo, oziroma novo zahtevo za izdajo odločbe na prvi stopnji, zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. IP je zato pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnil ter še pojasnil, da na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP prosilec ni upravičen do povračila stroškov postopka.

6. Glede odločitve pod 2. točko izreka drugostopenjske odločbe je IP navedel, da je, glede na novejšo prakso Upravnega sodišča RS (npr. sodbi št. I U 897/2015 z dne 12. 1. 2017 in št. I U 1604/2015 z dne 5. 1. 2017), sodnici priznal pravico do udeležbe v tem postopku in ji, skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, posredoval pritožbo prosilca v izjasnitev. O tej pritožbi se je sodnica kot stranska udeleženka tudi izjasnila, imela pa je možnost sodelovati tudi že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je bila z zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja seznanjena. To izhaja iz uradnega zaznamka, ki ga je podpisala in iz katerega izhaja, da je bila zahteva prosilca posredovana v obravnavo uradni osebi po ZDIJZ. Da je bila z zahtevo seznanjena, pa izhaja tudi iz tega, da je pri prvostopenjskem organu vložila zahtevo za vročitev izpodbijane odločbe na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP in je po tem, ko ji je bila vročena, zoper to odločitev tudi vložila pritožbo. Kljub temu, da je prvostopenjski organ formalno ni pravilno pritegnil v postopek, te procesne kršitve niso bile takšne narave, da bi vplivale na pravilnost izreka izpodbijane odločbe.

7. Po tem, ko je IP ugotovil, da gre pri podatkih, ki so predmet presoje nedvomno za osebne podatke v smislu 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1, je odločil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Prvostopenjski organ je zato na pravni podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu pravilno posredoval vse zahtevane osebne podatke stranske udeleženke. IP ne sledi pritožbenim navedbam stranske udeleženke, da podatka o stopnji izobrazbe, ki jo je pridobila in datum diplomiranja nista podatka, ki bi bila povezana z opravljanjem njene funkcije višje sodnice pri Upravnem sodišču RS. 8. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) namreč v 4. točki določa zahtevano strokovno izobrazbo na pravnem področju za opravljanje sodniške funkcije. Ker pa so se izobraževalni programi in s tem povezani nazivi o pridobljeni pravni izobrazbi, kot jo zahteva ZSS, s časom spreminjali, je z nazivom pridobljene pravne izobrazbe neločljivo povezan tudi datum diplomiranja, brez katerega ni mogoče preveriti za kakšno stopnjo pravne izobrazbe gre in ali ta ustreza zakonskemu pogoju, kot izhaja iz 8. člena ZSS. Podatek o datumu diplomiranja je povezan tudi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja delovnih izkušenj za opravljanje sodniške službe, ki izhaja iz 9. do 12. člena ZSS. Oba podatka sta v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj izkazujeta izpolnitev zakonskih pogojev za izvolitev in opravljanje sodniške funkcije.

8. V zvezi s pritožbenim ugovorom stranske udeleženke, da podatki, ki jih je zahteval prosilec, niso v zvezi z opravljanjem javne - sodniške - funkcije in da gre za zaupne podatke po ZSS, ki jih organ ne bi smel posredovati, IP meni, da sodba Upravnega sodišča RS, št. U 897/2015 z dne 12. 1. 2017, na katero se sklicuje stranska udeleženka, ni relevantna. V konkretni zadevi gre namreč za podatke, ki neposredno izkazujejo izpolnjevanje pogojev stranske udeleženke za opravljanje sodniške službe, medtem ko je v citirani sodbi šlo za vprašanje dostopa do podatkov, ki so bili podlaga za vsebinsko oceno sodniške službe. Vsebina ocene sodniške službe namreč po ustaljeni upravno sodni praksi ni v celoti javno dostopna. Opozoril je tudi na prakso Upravnega sodišča RS, iz katere izhaja, da so podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije, absolutno javni podatki. Sprejeto je namreč stališče, da javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Sklicuje se tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III), s katero se je uveljavila tako imenovana "doktrina pričakovane zasebnosti". Da gre nedvomno za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije, pa izhaja tudi iz podobnega stališča Upravnega stališča RS v zadevi, št. U 831/2007 z dne 24. 10. 2007.

9. Tožeča stranka, stranska udeleženka v upravnem postopku, se z izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa ne strinja in jo izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Postopek v obravnavani zadevi se je pričel po tem, ko je prosilec, sicer tožnik v sodnem spisu naslovnega sodišča I U 852/2017, ki ji je dodeljen v obravnavanje, na poziv sodišča za popravo oziroma dopolnitev tožbe (med drugim) odgovoril tudi tako, da je v vlogi z dne 18. 5. 2017 zahteval oziroma predlagal, da mu uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja posreduje njene osebne podatke, njeno zadnjo zaključeno pravno izobrazbo, ustanovo, pri kateri jo je pridobila in število delovnih let opravljanja sodniškega dela. Zahtevo prosilca je odstopila uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, ta pa je nato izdala izpodbijano odločbo brez njene vednosti. Za to odločbo je izvedela šele po tem, ko je bila ta vložena v sodni spis in je nato na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP zahtevala, da se ji vroči. Skladno z določbami Sodnega reda je zahtevala tudi izločitev izpodbijane odločbe iz sodnega spisa I U 852/2017 in s tako zahtevo uspela.

10. Tožeča stranka se glede bistvenih kršitev določb postopka sklicuje na 32. člen ZVOP-1, ki posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogoča, da od upravljavca osebnih podatkov zahteva njihovo dopolnitev, popravo, blokiranje, izbrisani ugovor. Sodišče EU je v zadevi C-201/2014 z dne 1. 10. 2015 sprejelo stališče, da je organ dolžan posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, obvestiti o prenosu teh podatkov in to zaradi pravice tega posameznika do ugovora glede obdelave teh podatkov. Na navedeno zadevo se je sklicevalo tudi Upravno sodišče RS v več sodbah v zvezi z posredovanjem osebnih podatkov prosilcu. Meni, da zato ni mogoče pritrditi drugostopenjski organu, da je bila o zahtevi prosilca za posredovanje njenih osebnih podatkov seznanjena že s tem, ko je prosilec, kot tožnik v sodnem spisu I U 852/2017, v ta spis vložil vlogo, v kateri je bila tudi njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, pač pa je z delom tako vložene vloge zgolj ravnala v skladu z določbami Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Sodnega reda tako, da je tako zahtevo prosilca odstopila v reševanje pristojnemu organu za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, te kršitve pa ni mogoče šteti za tako kršitev ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

11. Tožeča stranka glede kršitve materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja navaja, da so podatki o stopnji izobrazbe, ki jo je pridobila, podatki iz centralne kadrovske evidence Vrhovnega sodišča RS (4. točka tretjega odstavka 78. člena ZS). Ti podatki po 6. odstavku 87. člena istega zakona sodi med zaupne. ZS je lex specialis v primerjavi z ZDIJZ in bi zato prvostopenjski organ moral prosilcu zavrniti dostop do teh podatkov. Ker pa tega ni storil, je kršil 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Temu stališču pritrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. U 831/2007 z dne 24. 10. 2007, na katero se sklicuje drugostopni organ v potrditev pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa. Tožeča stranka v nadaljevanju navaja razloge za svojo trditev, da podatek o stopnji njene izobrazbe ni podatek, ki bi bil, oziroma ki je povezan z opravljanjem funkcije višje sodnice pri Upravnem sodišču RS. Taki podatki so lahko le podatki o njenem službenem razmerju kot sodnice, podatki o njeni izvolitvi in podatki o imenovanju na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču RS ter podatek o datumu nastopa sodniške službe. Vsi ti podatki namreč po določbi šestega odstavka 78. člena ZS ne sodijo med zaupne podatke.

12. Kolikor sodišče navedenemu stališču ne bi sledilo in bi bilo mnenja, da je imel prvostopenjski organ podlago za posredovanje kopije njene diplome prosilcu, pa meni, da bi moral prvostopenjski organ prikriti tudi datum izdaje njene diplome. S tem, ko je prvostopenjski organ prosilcu posredoval kopije njene diplome z neprikritim datumom izdaje, je kršil 6. člen ZDIJZ v zvezi s 6. členom ZVOP-1 in 78. členom ZS. Ne strinja se z razlogi obrazložitve drugostopenjske odločbe, s katerimi je IP pritrdil prvostopenjskemu organu in utemeljuje, da je sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 897/2015 z dne 12. 1. 2017, relevantna tudi za predmetno zadevo. Sodišče se je namreč v tej sodbi opredelilo tudi, oziroma predvsem do izjem do dostopa informacij javnega značaja (glej 3. in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ko gre za obdelavo podatkov iz centralne kadrovske evidence na Vrhovnem sodišču (peti odstavek 78. člena ZS). Pri tem opozarja, da gre v zadevi I U 1410/2010 z dne 25. 5. 2011 za drugačen primer.

13. Tožeča stranka še navaja, da je prosilec v nadaljevanju postopka, ki se vodi pri Upravnem sodišču RS pod št. I U 852/2017, vložil še dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja in zaključuje, da je iz opisanega postopanja prosilca po njenem mnenju izhaja, da zlorablja to pravico. Obe zahtevi je namreč vložil v obsegu vlog, iz katerih izhaja predvsem nestrinjanje z izdanimi odločbami oziroma akti sodišča.

14. Tožeča stranka sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi, izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja v celoti zavrne; podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek z navodili, da zahtevo prosilca zavrne. V obeh primerih uveljavlja tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka. V vlogi z dne 14. 12. 2017 tožeča stranka dodatno navaja, da je bilo zaradi nezakonitega razkritja njenih osebnih podatkov poseženo v njeno zasebnost in ji je nastala škoda. Kolikor prej navedenemu tožbenemu zahtevu sodišče ne bo ugodilo, predlaga, da s sodbo ugotovi, da je bil izpodbijani akt nezakonit. Tudi v tem primeru naj ji tožena stranka povrne stroške postopka.

15. Upravne spise je sodišču posredoval prvostopenjski organ, IP pa je v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe tožeče stranke in vztrajal pri razlogih izpodbijane odločbe. Navaja, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožeči stranki sicer priznala status stranke udeleženke, opozarja pa, da praksa Upravnega sodišča RS v zvezi s tem ni enotna. Upravno sodišče je namreč v praksi večkrat zavzelo tudi drugačno stališče, na primer v sodbi št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 in v sodbi št. I U 167/2016-31 z dne 6. 9. 2017. Tožeči stranki očita zmotno interpretiranje stališča Sodišča EU v zadevi C-201/2014 z dne 1. 10. 2015, saj pri sklicevanju na to sodbo ni upoštevala, da se nanaša na obdelavo osebnih podatkov v primeru, ko za to ni bilo podlage v zakonu. Gre torej za bistveno drugačno pravno in dejansko stanje, kot pa je pravno in dejansko stanje obravnavane zadeve. V nadaljevanju opozarja na drugi odstavek 11. člena Direktive, ki določa, da se prvi odstavek tega člena (ta ureja obveznost obveščanja posameznika) ne uporablja, kadar obstaja zakonska podlaga za zbiranje oziroma posredovanje osebnih podatkov. To izhaja tudi iz petega odstavka 19. člena ZVOP-1. Obveznost obveščanja iz 10. oziroma 11. člena Direktive je implementirana v 19. členu ZVOP-1 in se nanaša na dolžnost obveščanja posameznika glede obdelave osebnih podatkov le, če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V zvezi s stališčem, da gre za tajne podatke po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP navaja da je v zadevi št. 090-233/215/5 z dne 15. 10. 2015 pridobil mnenje Ministrstva za pravosodje, da podatki iz centralne kadrovske evidence Vrhovnega sodišča RS niso zaupni podatki v smislu stopnje tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP), pač pa osebni podatki. Temu stališču je sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 1604/2015-19 z dne 5. 1. 2017. Za tajne podatke morajo namreč biti po ZTP kumulativno izpolnjeni formalni materialni pogoji iz 5. in 11. do 17. člena, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Upravne spise je sodišču posredoval prvostopenjski organ.

16. Sodišče je tožbo vročilo tudi A.A. kot stranki z interesom v tem postopku upravnega spora. Ta je v odgovoru na tožbo sodišču predlagal, naj tožbo zavrne, povrnejo pa naj se mu stroški postopka. Navaja, da pri Upravnem sodišču RS ne spoštujejo temeljnih določb ZDIJZ ter predlaga izvedbo več dokazov.

K točki I izreka:

17. Tožba je utemeljena.

18. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka pravilno izpodbija akt prvostopenjskega organa. ZDIJZ v 31. členu določa, da je zoper odločbo informacijskega pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, kar pomeni v skladu z ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (2. člen ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba tožeče stranke kot stranske udeleženke zoper akt prvostopenjskega organa, s katerim je bilo odločeno o zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za dostop do podatkov o njeni zadnji zaključeni pravni izobrazbi, o ustanovi, kjer je to izobrazbo pridobila in o številu delovnih let opravljanja sodniškega dela. To pa pomeni, da se je v pravni položaj tožeče stranke poseglo s prvostopenjskim aktom, ki ga tudi pravilno izpodbija.

19. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec v vlogi, ki jo je podal po pozivu sodišča za popravo oziroma dopolnitev tožbe v zadevi št. I U 852/2017 Upravnega sodišča RS v Ljubljani, vložil (tudi) zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je naslednje podatke: zadnjo zaključeno pravno izobrazbo tožeče stranke, ustanovo, pri kateri jo je pridobila in število delovnih let opravljanja sodniškega dela. Tožeča stranka je, kot sodnica poročevalka v zadevi št. I U 852/2017, vlogo odstopila v pristojno reševanje uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja (prvostopenjski organ). Ta je dne 24. 5. 2017 izdala odločbo št. Su 368/2017-2 (izpodbijana odločba), s katero je vlogi prosilca delno ugodila tako, da je odločila, da se prosilcu posreduje fotokopija diplome tožeče stranke, iz katere se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ izločijo osebni podatki, ter posredujejo podatki o številu let, ko tožeča stranka opravlja sodniško delo. Iz upravnega spisa nadaljnje izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena šele dne 6. 6. 2017, in sicer v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP na podlagi njenega poziva. Za izpodbijano odločbo je namreč tožeča stranka izvedela šele po tem, ko je bila ta posredovana v sodni spis št. I U 852/2017. Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je bila izpodbijana odločba na zahtevo tožeče stranke nato izločena iz sodnega spisa št. I U 852/2017. Med njima prav tako ni sporno, da prvostopenjski organ tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, niti je ni pozval, naj se do te zahteve opredeli.

20. Upravno sodišče RS je v več sodbah (na primer, v sodbah št. I U 897/2015, I U 1604/2015, I U 1421/2015, in drugih) zavzelo stališče, da mora organ, ki odloča o obdelavi osebnih podatkov, osebe, na katere se ti podatki nanašajo, obvestiti o postopkih in o njihovi pravici do udeležbe v postopku, saj ima vsak posameznik pravico do zakonite obdelave svojih podatkov, kot to izhaja iz drugega odstavka 38. člena Ustave RS ter 2. in 32. člena ZVOP-1. Po 32. členu ZVOP-1 ima namreč posameznik pravico zahtevati dopolnitev, popravek, blokiranje in izbris osebnih podatkov. Da pa bi lahko te pravice učinkovito uveljavljal, je, tudi ob upoštevanju stališča Sodišča EU v zadevi C 201/2014 z dne 1. 10. 2015, treba posameznika v postopku obvestiti o nameravani obravnavi (posredovanje) osebnih podatkov, in to še pred njihovim razkritjem, ter mu omogočiti ugovor zoper nameravano obdelavo njegovih podatkov.

21. Iz Sodbe sodišča EU v zadevi C 201/2014 izhaja, da mora organ posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestiti o prenosu teh podatkov (prim. 34. točka obrazložitve), in to izrecno v kontekstu izvrševanja pravice ugovora do obdelave teh podatkov. Tudi po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 obdelava podatkov pomeni (med drugim) vpogled, uporabo, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje podatkov na razpolago. Posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu torej po ZVPO-1 pomeni obdelavo osebnih podatkov, s tem pa zavezo organa, ki podatke razkriva, k ravnanju v skladu z navedeno sodbo Sodišča EU.

22. Odločba IP izhaja iz predpostavke, da je bila tožeča stranka z izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa seznanjena. Postopanje prvostopenjskega organa z vlogami predpisuje ZUP, ki že med uvodnimi določbami od organa, ki vodi postopek, terja, da omogoči stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice v postopku in da jo opozori na podlago za uveljavitev kakšne pravice, kadar uradna oseba to izve ali to sodi glede na podano dejansko stanje (7. člen ZUP). ZUP v 9. členu določa, da mora upravni organ dati stranki možnost, da se, preden ta izda odločbo, izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo. Odločbe upravni organ ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih določenih z zakonom. Seznanitev z zadevo po mnenju sodišča torej ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s tej vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe. Sodišče zato ne sledi obrazložitvi drugostopenjskega organa, da naj bi bila kršitev prvostopenjskega organa, ki tožeči stranki ni dal možnosti, da se v konkretni zadevi izjavi, sanirana s tem, da ji je bila vročena prvostopenjska odločba in ji bila omogočena pritožba zoper to odločbo. Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP gre namreč za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, za kar gre tudi v konkretnem primeru in kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Sodišče zato zaključuje, da je treba že iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti.

23. Po presoji sodišča je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe kršeno tudi materialno pravo. Upravljanje centralne kadrovske evidence za sodnike in javne uslužbence sodišč vodi Vrhovno sodišče Slovenije (prvi odstavek 78. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS). V centralni kadrovski evidenci se obdelujejo osebni in drugi podatki sodnikov (tretji odstavek 78. člena ZS), med katerimi so tudi podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti (4. točka tretjega odstavka 78. člena ZS). Zbirka dokumentov, ki se nanaša na te podatke, se obdeluje pri sodišču, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo (peti odstavek 78. člena ZS). Podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike so zaupni (šesti odstavek 78. člena ZS), razen podatkov iz 2. in 10. točke tretjega odstavka tega člena. Ob upoštevanju navedenega, je torej podatek, ki se nanaša na pridobljeno izobrazbo tožeče stranke, zaupen podatek, tako kot je to določeno v šestem odstavku 78. člena ZS in ne gre za podatek, ki bi ga opredeljeval ZTP. Ta v 13. členu določa stopnje tajnosti glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani osebi. Pod 3. točko tega člena kot podatke s stopnjo tajnosti "zaupno" določa tiste tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Ob upoštevanju, da ZS nima sistematike določanja stopnje tajnosti, je po mnenju sodišča treba določbo "zaupno", primerljivo s kategorizacijo stopnje tajnosti podatkov iz 13. člena ZTP, šteti kot tajne podatke, katerih razkritje nepoklicni osebi bi lahko škodovalo tako neodvisnosti sodnika kot neodvisnosti sodne veje oblasti. Zakonodajalec je namreč s to določbo po mnenju sodišča izrecno predpisal obseg in način dostopa javnosti do podatkov o opravljanju javne funkcije v specifičnem primeru sodnikov, oziroma v skladu z načelom sorazmernosti opravil tehtanje med javnostjo teh podatkov na eni strani in zasebnostjo sodnikov ter pomena teh podatkov za njihovo nemoteno in neodvisno opravljanje sodniške funkcije na drugi strani (tako tudi sodba tega sodišča št. I U 897/2015). Ne glede na navedeno določbo o zaupnosti podatkov, pa to še ne pomeni, da sodstvo ni izpostavljeno nadzoru, med ostalim tudi preko dostopa do informacij javnega značaja. Gre za informacije, do katerih se, ob upoštevanju določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop dovoli, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre (med drugim) za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije. Po presoji sodišča je pri tem treba upoštevati določbo petega odstavka 78. člena ZS o tem, kateri podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike so zaupni. Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je zato v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena tega zakona tudi določen postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka brez umika z zakonom določene tajnosti o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.

24. Skladno z vsem doslej navedenim sodišče zaključuje, da so bile v postopku izdaje izpodbijanega akta bistveno kršene določbe postopka in napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je zato v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izdal izpodbijano odločbo izdal. Po četrtem odstavku istega člena je ta organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. To pomeni, da bo moral organ, če bo v ponovnem postopku ocenil, da so izpolnjeni pogoji za posredovanje vseh zahtevanih podatkov, o postopku obvestiti tožečo stranko kot prizadeto stranko, na katero se ti podatki nanašajo in ji omogočiti izjavo.

25. Tožeča stranka je predlagala izvedbo več dokazov, vendar gre pri tem po eni strani za listine in odločbe v upravnih spisih, katerih obstoj in vsebina med strankama nista sporna, po drugi strani pa glede na odločitev sodišča ne morejo vplivati na odločitev v zadevi, saj iz tožbenih navedb ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva želi tožeča stranka z njimi dokazati. Enako velja za dokaze, katerih izvedbo je predlagala stranka z interesom A.A., ki v odgovoru na tožbo le na splošno ugovarja, da pri Upravnem sodišču RS ne spoštujejo temeljnih določb ZDIJZ. Sodišče je pri tem upoštevalo splošno sodno prakso glede razpisovanja glavnih obravnav, ko stranka ne utemelji, kako bi lahko posamezen dokaz, v konkretnem primeru zaslišanje prič in vpogled v predlagane sklepe Upravnega sodišča RS, vplival na odločitev ter pravno relevantnost predlaganih dokazov. Sodišče je zato v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

26. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, zato je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 897/2015
• sodba II U 10/2012
• UPRS sodba I U 536/2015