UPRS Sodba I U 1142/2017-19

Jedro

Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen.

Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ, Upravna enota Kamnik na podlagi četrtega odstavka 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrnila zahtevo tožeče stranke za spremembo potrdila št. 021-7/2016/307 z dne 1. 12. 2016 o stalnem prebivališču za mladoletno A.A., roj. .... 8. 2005. V obrazložitvi organ navaja, da je dne 22. 11. 2016 prejel zaprosilo tožeče stranke za izdajo potrdila o stalnem prebivališču A.A.. Potrdilo ji je bilo posredovano dne 1. 12. 2016. Dne 6. 12. 2016 je UE Kamnik prejela vlogo tožeče stranke za izdajo spremembe potrdila z dne 1. 12. 2016. V vlogi je navedla, da ima mld. A.A. od 30. 7. 2014 stalno prebivališče prijavljeno na naslovu v Nemčiji. Pri prijavi prebivališča nastopa upravna enota kot registracijski organ, ki na podlagi določenih dejstev v skladu s 6. členom Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) opravi določeno upravno dejanje. Glede na okoliščine in dejstva, s katerimi je UE Kamnik razpolagala v fazi prijave prebivališča, meni, da je bilo postopanje upravnega organa kot registracijskega organa pravilno. Iz navedenega razloga je organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za spremembo potrdila z dne 1. 12. 2016.

2. Pritožbo tožeče stranke zoper odločbo UE Kamnik št. 210-111/2016/7 z dne 12. 1. 2017 je organ druge stopnje zavrnil. Ugotovil je, da je organ v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP pravilno zavrnil zahtevo tožnika za spremembo potrdila o stalnem prebivališču z dne 1. 12. 2016, vendar je odločbo obrazložil z napačnimi razlogi, zato je v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP v obrazložitev svoje odločbe pritožbeni organ (MNZ) navedel pravilne razloge. Po določbi 179. člena ZUP izdajajo UE potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Za uradno evidenco pa se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Vodenje registra stalnega prebivalstva ureja ZPPreb in Pravilnik o izvrševanju zakona o prijavi prebivališča. Potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti skladna s podatki uradne evidence. Taka potrdila veljajo za javne listine. Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo, ki ji je bilo izdano, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo, kar je tožnik tudi storil (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Pristojni organ pa je dolžan v 15 dneh izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino, v nasprotnem primeru pa z odločbo zavrniti zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je organ prve stopnje pravilno zavrnil zahtevo za izdajo spremenjenega potrdila iz registra stalnega prebivalstva, saj so podatki na izdanem potrdilu skladni z uradno evidenco.

3. Tožeča stranka v tožbi meni, da tožena stranka pri odločanju ni pravilno uporabila zakona, ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, ter ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja oz. iz ugotovljenih dejstev napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 113. členu določa, da roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Tožeča stranka v konkretnem primeru ni nikoli dala soglasja za spremembo stalnega prebivališča mld. A.A. iz naslova v Nemčiji na naslov v Kamniku, prav tako njenega soglasja tudi ni nadomestilo sodišče v nepravdnem postopku. S tem, ko je tožena stranka (očitno) uporabila določbe ZPPreb-1, ki se v času odločanja o spremembi prijave stalnega prebivališča ni uporabljal, je uporabila napačno materialno pravo, v posledici pa je izpodbijani upravni akt nepravilen in protizakonit. Organa se do tožnikovih navedb in dokazov nista opredelila, s čimer je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, v posledici česar izpodbijanega upravnega akta v povezavi z drugostopenjsko odločbo ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišču predlaga, da odločbi UE Kamnik z dne 12. 1. 2017 in MNZ z dne 7. 4. 2017 kot nezakoniti odpravi (1. točka); ugotovi, da je stalno prebivališče mld. A.A., rojene .... 8. 2005, na naslovu ..., Nemčija (2. točka); ter toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo. V dopolnitvi tožbe sodišču dostavlja sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je to ugodilo zahtevi tožeče stranke za vrnitev mld. A.A. v Nemčijo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe, za katero ocenjuje, da je pravilna in zakonita, zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče najprej poudarja, da je predmet tega postopka zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. ZPPreb (ki se je v času izdaje izpodbijane odločbe uporabljal na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 59. člena ZPPreb-1¹) je določal, da je register stalnega prebivalstva računalniško vodena zbirka podatkov o posameznikih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju RS oziroma so se stalno ali začasno, to je za več kot tri mesece, odselili iz RS (10. točka 3. člena ZPPreb). Izdaja potrdil iz uradne evidence pa je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

7. Tožeča stranka je v konkretnem primeru z vlogo izrecno zahtevala spremembo potrdila o stalnem prebivališču za mld. A.A.. Zahtevala je torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. Po prejemu zahteve za spremembo potrdila mora organ v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.

8. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen. Sodišče glede tega opozarja, da sta postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih. „Napako“ v uradni evidenci, kot jo glede na tožbene navedbe dejansko uveljavlja tožeča stranka, lahko organ popravi samo v posebnem ugotovitvenem postopku na zahtevo zainteresirane stranke, nikakor pa tega ne more storiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi zahteve za spremembo izdanega potrdila in v okviru preverjanja istovetnosti podatkov na potrdilu s podatki v uradni evidenci.

9. Po določilu 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek le, če je taka zahteva podana. Pri tem je organ na strankin zahtevek vezan. Na podlagi vložene zahteve za spremembo izdanega potrdila (kar je v konkretnem primeru tožeča stranka vložila pri organu) mora organ, ki je vezan na zahtevo stranke, preverjati le, ali je vsebina izdanega potrdila enaka stanju, kot izhaja iz uradne evidence ali ne. Posledično organ v postopku preverjanja skladnosti podatkov na potrdilu s podatki v uradni evidenci preverja le, ali se ti podatki ujemajo. Pri tem organ ne preverja, ali je bil postopek prijave/spremembe prijave stalnega prebivališča, na podali katerega je bil izveden vpis v register stalnega prebivalstva, pravilno izveden, saj to ni predmet tega upravnega postopka, kar je bilo že predhodno pojasnjeno. Posledično tudi vprašanje pravilnosti/zakonitosti prijave/spremembe prijave stalnega prebivališča ne more biti predmet tega sodnega postopka, s katerim tožeča stranka izpodbija odločbo o zavrnitvi zahteve za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Sodišče se tako ni opredeljevalo do navedb tožeče stranke glede pravilnosti postopka vpisa spremembe stalnega prebivališča in glede pravilnosti samega vpisa, saj te ne morejo vplivati na pravilnost izdanega potrdila o stalnem prebivališču.

10. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Odločilo je na nejavni seji brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je obstoj potrdila z določeno vsebino in obstoj enakega vpisa v register stalnega prebivalstva, med strankama ni sporen, pač pa je sporna pravilnost samega vpisa v register stalnega prebivalstva, ki pa se ne more reševati v postopku ugotavljanja skladnosti potrdila z vpisom v uradni evidenci. Tožeča stranka v tožbi tudi ne predlaga nobenega dokaza, ki bi dokazoval neskladnost potrdila z evidenco, temveč le dokaze, s katerimi dokazuje drugačno dejansko stanje glede stalnega prebivališča mld. A.A.. V takem primeru pa daje prvi odstavek 59. člena ZUS-1 sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

11. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------
¹ ZPPreb-1 se je začel uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona (od 13. 8. 2017).

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 755/2021-32
• VSRS sklep II Ips 257/2013
• VSL Sklep I Cp 2403/2017