UPRS Sodba I U 1015/2019-7

Jedro

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) oziroma zastopanje pred le-tem v zvezi s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-296/17-9 z dne 16. 11. 2018, sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2167/2016 z dne 14. 12. 2016 in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 644/2013 z dne 25. 5. 2016, zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je po uradni dolžnosti pridobila sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2167/2016 z dne 14. 12. 2016 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 644/2013 z dne 25. 5. 2016, iz katerih izhaja, da se sporna zadeva nanaša na postopek, v katerem si je tožnik neuspešno prizadeval za vrnitev poslovne oziroma opravilne sposobnosti. Tožena stranka je tožnika z dopisom Bpp 1063/2019 z dne 18. 4. 2019 pozvala na dopolnitev prošnje za BPP. V pozivu je tožena stranka tožnika pozvala, da predloži pisno izjavo, v kateri naj opredeli razloge in argumente, iz katerih bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh pritožbe na ESČP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma iz katerih bo izhajalo, da zadeva ni očitno nerazumna, ter priloži morebitna dokazila, pri tem pa naj izrecno navede, katere pravice ter kateri členi Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) so mu bile kršene in s katerimi razlogi oziroma argumenti utemeljuje kršitve. Tožnik je po skrbnici 25. 4. 2019 v dopolnitvi prošnje navedel, da je v postopku N 644/2013 moral svoje pravice zastopati sam in kot invalid, kar je nedvomno nesorazmerno z 2. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) in v očitnem nasprotju z ustavno varovanimi pravicami in z mednarodno deklaracijo o invalidih. O vloženi pritožbi zoper prvostopenjski sklep je odločalo sodišče, ki mu z zlorabo socialne in duševne stiske že od leta 1996 dalje krati vse ustavne pravice in pravici iz 6. ter 13. člena EKČP, saj mu ni bila nikoli zagotovljena kvalificirana pritožba po odvetniku, zato zavrnitev vrnitve poslovne sposobnosti šteje za grdo in nečloveško ravnanje, kar je z 18. členom Ustave RS prepovedano. Dopolnitev prošnje zaključuje z navedbo, da sta zato s postopki pred sodišči, vključno z Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, bili prosilcu kršeni pravici iz 6. in 13. člena EKČP. K dopolnitvi prošnje za BPP je priložil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 644/2013 z dne 25. 5. 2016.

3. V zvezi z očitkom kršitve 6. člena EKČP tožena stranka navaja, da je pri presoji izpolnjenosti t.i. vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi treba upoštevati izjemno naravo pritožbe na ESČP in tudi oblikovano sodno prakso ESČP pri posameznih konvencijskih pravicah. Določba 6. člena EKČP ne določa, da bi morala država v vsakem civilnem postopku oziroma konkretneje v vsakem postopku glede odvzema ali vrnitve poslovne sposobnosti zagotoviti BPP oziroma zastopanje po odvetniku, niti to ne izhaja iz sodne prakse ESČP glede postopkov v zvezi s poslovno sposobnostjo (prim. zadevo Bock proti Nemčiji, št. 11118/84 z dne 29. 3. 1989). Omenjeno ne izhaja niti iz Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. V 12. členu konvencije (Enakost pred zakonom) je določeno le, da države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, da invalidom zagotovijo dostop do pomoči, ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravne sposobnosti, ni pa določeno, da bi moral imeti večje pravice do BPP oziroma odvetnika v sodnih postopkih kot drugi pravni subjekti. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na sodno prakso ESČP (Sejdovic proti Italiji, 56581/00, 1. 3. 2006; Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007; Del Sol proti Franciji, 46800/99, 26. 2. 2002).

4. Nadalje navaja, da je bila tožniku z odločbami Bpp 1822/2015 z dne 31.8. 2015, Bpp 1613/2016 z dne 23. 6. 2016 in Bpp 713/2017 z dne 24. 3. 2017 zavrnjena dodelitev BPP v postopku vrnitve poslovne sposobnosti N 644/2013 na prvi in drugi stopnji ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe. Trditve tožnika, da so mu bile s temi odločbami kršene človekove pravice, so v luči pravnomočnosti teh odločb in neuspešnih upravnih sporov pavšalne, nekonkretizirane in nesubstancirane.

5. Prav tako tožena stranka zavrača tožnikov očitek, da se je moral v vseh fazah postopka za vračilo poslovne sposobnosti, tudi v postopku ustavne pritožbe sam zastopati. Tožnika je zastopal skrbnik, funkcija skrbnika odrasle osebe (262. člen Družinskega zakonika) pa je ravno v tem, da skrbi za pravice in interese osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.

6. V zvezi z navedbami tožnika o „lažni oz. celo vprašljivo strokovni in netočni izpovedbi psihiatrinje A.A., ki ga je podala štirinajst mesecev po opravljenem „strokovnem“ pregledu“, tožena stranka ugotavlja, da so navedbe pavšalne, nekonkretizirane in nesubstancirane, še posebej v luči tega, da sta sodišči prve in druge stopnje podrobno in temeljito argumentirali razloge za zavrnitev vrnitve poslovne sposobnosti, vključno s pomisleki tožnika glede omenjene psihiatrinje.

7. Prav tako so pavšalne, nekonkretizirane in nesubstancirane tudi navedbe tožnika o kršitvi pravice iz 13. člena EKČP. Ta pravica ne zagotavlja odvetnika v vsakem civilnem postopku ali pravilne vsebinske rešitve spora, temveč na nacionalni ravni zagotavlja razpoložljivost pravnega sredstva za uveljavljanje vsebine pravic iz konvencije ne glede na obliko, v kateri so pravna sredstva zagotovljena v domačem pravnem redu. Ta določba torej zahteva zagotovitev notranjega pravnega sredstva, s katerim je mogoče doseči vsebinsko obravnavo "verjetnega zahtevka" po konvenciji in dodelitev primernega zadoščenja.

8. Tožena stranka je presodila, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka njegovo prošnjo za BPP nerazumno zavrnila in ni upoštevala predloženih dokazov, iz katerih je nesporno vidno, da so bile tožniku v navedenih sodnih postopkih kršene pravice iz 6. in 13. člena EKČP. Iz upravnega spisa je jasno razvidno, da je tožnik toženo stranko zaprosil za posebno BPP, ki se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP za postopek pred mednarodnimi sodišči. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi – op. sodišča) in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

10. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

11. Tožba ni utemeljena.

12. V konkretnem primeru je med strankama sporno, ali je tožena stranka upravičeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe na ESČP oziroma zastopanje pred le-tem, na podlagi 24. člena ZBPP.

13. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP (24. člen ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

14. Sodišče se glede obravnavane sporne zadeve v celoti strinja z razlogi tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi logično, prepričljivo in izčrpno utemeljuje, zakaj v konkretni zadevi meni, da ni izpolnjen eden izmed taksativno predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se prošnji lahko ugodi. Tudi po presoji sodišča v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Ker sodišče po vpogledu podatkov v listinah predloženega upravnega spisa nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je skladno s podatki v predloženem upravnem spisu pravilno in celovito navedla že tožena stranka (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

15. Sodišče dodaja, da tudi oseba, ki je pravni laik, mora razložiti, zakaj meni, da je v svojih pravicah ter v katerih pravicah prizadeta, ter da samo s prošnjo za BPP izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ne more izkazati. Pavšalne in nekonkretizirane navedbe ter navedba in posredovanje sodnih odločb, ki so bile v zadevi izdane, namreč ne more biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni. Neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči. S presojo tožene stranke, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, se sodišče strinja. Da bi tožnik v prošnji za BPP opredelil razloge in argumente, iz katerih bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh pritožbe na ESČP v skladu s 24. členom ZBPP, oziroma iz katerih bi izhajalo, da zadeva ni očitno nerazumna, tudi po presoji sodišča tožnik v prošnji za BPP ni izkazal. Ni namen ZBPP, da bi se BPP dodelila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa je argumentirala tudi z ustaljeno sodno prakso ESČP. Po oceni sodišča je tožena stranka utemeljeno izpostavila, da v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se BPP odobrila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Obenem v nadaljevanju izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja in natančno pojasnjuje, zakaj ta pogoj pri tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ni izpolnjen in tem razlogom se sodišče pridružuje.

16. Sodišče se strinja s toženo stranko, da iz sodne prakse ESČP v zvezi z zagotavljanjem BPP izhaja, da EKČP državam pušča možnost presoje, kako bodo s pozitivnimi ukrepi zagotovile možnost učinkovitega sodelovanja osebam, ki jim premoženjske okoliščine preprečujejo angažiranje odvetnika. EKČP za civilne zadeve ne zagotavlja BPP¹. Če država ustanovi sistem BPP, je treba paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno². V tem okviru pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če oceni, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh; varčevanje s proračunskimi sredstvi pa je legitimen namen³.

17. Po povedanem se sodišče pridružuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, namen ZBPP ni, da bi se BPP odobrila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne.

18. Tožnik je v tožbi navedel, da je zaprosil za posebno BPP, ki se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da tega instituta, posebna pravna pomoč, v ZBPP od 4. 4. 2015 dalje ni več. BPP se lahko dodeli kot redna, izredna, izjemna ali nujna BPP (drugi odstavek 2. člena ZBPP), zato je sklicevanje tožnika, da je zaprosil za posebno BPP irelevantno.

19. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba je neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

-------------------------------
¹ Sejdovic proti Italiji, 56581/00, 1. 3. 2006.
² Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007.
³ Del Sol proti Franciji, 46800/99, 26. 2. 2002.Enako tudi Dr. Aleš Galič v Komentar Ustave RS, 2011, 23. člen - Pravica do sodnega varstva, Ovire premoženjske narave, https://e-kurs.si/komentar/ovire-premozenjske-narave/.

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 475/2016
• UPRS sodba II U 114/2017
• UPRS sodba I U 786/2016