UPRS Sodba I U 1361/2019-10

Jedro

Ko gre za oprostitev stroškov kazenskega postopka, teh ni mogoče uveljavljati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker oprostitev teh stroškov ureja ZKP kot lex specialis. ZKP v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ji dodelila izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (pravilno: Okrajnim sodiščem v Ljubljani) opr. št. II K 6084/2019, zavrnila pa je njeno prošnjo v delu, kjer tožnica prosi za oprostitev plačila stroškov postopka.

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev navedene brezplačne pravne pomoči in tožena stranka se je prepričala, da je upravičena do denarne socialne pomoči in tudi da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zavrnilnem delu njene prošnje, ki se nanaša na oprostitev stroškov kazenskega postopka, pa se tožena stranka sklicuje na to, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Pri kazenskem postopku je torej odločanje o stroških v pristojnosti kazenskega sodišča in ne more o isti zadevi odločati še organ za brezplačno pravno pomoč. Pri tem se tožena stranka sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS.

3. Tožnica v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločbo in hkrati tudi več drugih odločb Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanašajo na dodelitev brezplačne pravne pomoči, navaja, da ji je potrebna brezplačna pravna pomoč tudi kot oprostitev stroškov postopka ter pred sodiščem II. in III. stopnje. Nadalje našteva, katere ustavne pravice iz Ustave RS naj bi ji bile kršene. Navaja še, da je po odločbi Centra za socialno delo Ljubljana Polje z dne 29. 4. 2019 upravičena do denarne socialne pomoči. Predlaga, naj sodišče v zavrnilnem delu izpodbijano odločbo odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč tudi v delu, v katerem ji ni bilo ugodeno.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče želi najprej uvodoma opozoriti na to, da je v I. točki izreka izpodbijane odločbe in v njeni obrazložitvi navedeno, da se zadeva II K 6084/2019 vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in da gre za zadevo zaradi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1, medtem ko iz upravnega spisa izhaja, da se navedena zadeva rešuje pri Okrajnem sodišču v Ljubljani in da gre za zadevo zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin v zvezi z registracijo vozila. Vendar pa, ker tožnica ne izpodbija točke I izreka odločbe, ampak le točko II, s katera ji je bila zavrnjena prošnja v delu, kjer prosi za oprostitev plačila stroškov postopka, je sodišče odločbo preizkusilo le v tem delu, kjer je v obravnavani zadevi sporno, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila prošnjo tožnice v tistem delu, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. S tem v zvezi sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da ko gre za oprostitev stroškov kazenskega postopka, le teh ni mogoče uveljavljati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker oprostitev teh stroškov ureja ZKP kot lex specialis. S tem v zvezi se sodišče sklicuje na del obrazložitve v odločbi tožene stranke, kjer le-ta pojasnjuje, zakaj je prošnja za brezplačno pravno pomoč v tem delu zavrnjena, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v tem delu pridružuje obrazložitvi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da ZKP v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati in je zato v kazenskem postopku odločanje o stroških v pristojnosti kazenskega sodišča in ne more o isti zadevi odločati še organ za brezplačno pravno pomoč.

7. Tožnica v tožbi zgolj na splošno brez navedbe konkretnih razlogov navaja, da meni, da ji pripada brezplačna pravna pomoč tudi za postopek na II. in III. stopnji ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, ne izpodbija pa stališč tožene stranke v obrazložitve odločbe, ki je navedla, zakaj v postopku dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more odločati o pravni pomoči glede oprostitve plačila stroškov v kazenskem postopku. Tožničine navedbe glede kršitev ustavnih pravic so prav tako posplošene in nekonkretizirane, zato se sodišče do njih ne more opredeliti.

8. V zvezi z navajanjem odločbe Centra za socialno delo, da je upravičena do denarne socialne pomoči, pa sodišče meni, da je bila ta odločba že upoštevana v tem smislu, da je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje finančni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči.

9. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Ni namreč sporno to, da za kakšno vrsto brezplačne pravne pomoči je tožnica zaprosila in kakšno odločbo je izdala tožena stranka ter s kakšnimi razlogi je prošnjo delno zavrnila. Sporna je le pravna presoja, ali je pri zavrnilnem delu tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo. Pri takih primerih pa ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

10. Sodišče še pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 701/2015
• UPRS Sodba I U 1425/2021-13
• UPRS sodba I U 747/2014