UPRS Sodba II U 431/2019-6

Jedro

Glede na to, da je tožnica v kazenskem postopku pred sodiščem, ki trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da ji je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku.

V primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej, ko je zagrožena zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev (priporočilo Evropske komisije).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 457/2019 z dne 23. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje kot osumljenke pri preiskovalnih dejanjih. ki se bodo opravile pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti pod opr. št. I Kpd 20059/2019.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 21. 8. 2019 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz predložene dokumentacije po vpogledu v kazenski spis je tožena stranka ugotovila, da je v predmetni zadevi za dne 5. 9. 2019 razpisan narok in da je zadeva še v fazi kazensko preiskovalne dejavnosti. Tožena stranka meni, da upoštevaje določbo 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dejansko ni pravne podlage za dodelitev BPP kot jo zahteva prosilka. Iz določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) namreč izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oz. z vložitvijo neposredne obtožnice. Tožena stranka je obrazložila, da v predmetni zadevi torej ne gre za uresničevanje varstva pravic, obveznostih in pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, niti ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, pač pa gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar pa brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se je sodna praksa do vprašanja dodelitve BPP obdolžencu v kazenskem postopku že opredelila. Tožnica navaja sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. X Ips 226/2014 z dne 11. 1. 2015 in opr. št. X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to je praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije je poudarilo, da je pravica do obrambe z zagovornikom ena temeljnih ustavnih pravil, pri čemer je strokovna pomoč, ki jo lahko nudi zagovornik, ena od pravnih jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku za dosego pravice do poštenega sojenja z namenom zagotovitve enakosti strank v kazenskem postopku. Tako stališče pomeni, da je pravica do BPP v kazenskih postopkih posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tožnici se po zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj Okrožnega tožilstva v Murski Soboti (v nadaljevanju ODT) očita kaznivo dejanje po prvem odstavku 127. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar je predpisana zaporna kazen do 6 mesecev. S tem je tožba tožnica v skladu z navedbami v tožbi utemeljena, saj je višina zagrožene same že sama po sebi okoliščina, zaradi katere njene prošnje za dodelitev BPP ni mogoče šteti za nerazumno. Pri tem tožnica izpostavlja, da je že prejela vabilo za zaslišanje za dne 5. 9. 2019. Jasno je, da bo po zaslišanju tožnice kot osumljenke sodišče imelo podlago za izdajo sklepa o preiskavi. Prav tako oprava posameznih preiskovalnih dejanj predstavlja, v nasprotju s stališčem tožene stranke, sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, saj se le-ta vodi pred sodiščem in ne pred drugim organom. Tožba tako predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na zavrnitev dodelitve BPP za zastopanje tožnice kot osumljenke pri preiskovalnih dejanjih, ki se bodo opravila pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti pod opr. št. I Kpd 20059/2019.

7. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 7. člen ZBPP, ki določa, da se lahko BPP odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. Tožena stranka se sklicuje na določilo 169. člena ZKP, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi, zato še ne pomeni sodnega kazenskega postopa v smislu določb ZBPP, zato v tej fazi postopka ni predvidena BPP. Po mnenju sodišča je navedeno stališče, glede uporabe določb ZBPP neutemeljeno.

9. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

10. Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP v kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo dejanje po prvem odstavku 127. člena KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen. Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki teče pred sodiščem in v katerem osumljeni, ki ima po pravicah, ki mu morajo biti zagotovljene v postopku, že položaj obdolženega podaja tudi svoj zagovor, prav tako pa se opravljajo tudi preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se zdijo sodišču potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen Zakon o kazenskem postopku -ZKP). Po določbi prvega odstavka 178. člena ZKP sta v tej fazi kazenskega postopka pri zaslišanju obdolženca lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, zaslišujejo pa se že tudi priče.

11. Po določbi 2. alinee 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom, velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku, saj ima le tako pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka.

12. Prav tako pa tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, se mu dodeli brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je tožnica obravnavana v kazenskem postopku pred sodiščem, ki trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da ji je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja.

13. Pri navedenem sodišče še pripominja, da ESČP šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje ( kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že sama po naravi kazenska. Dodatno pa upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej, ko je zagrožena zaporna kazen, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev (priporočilo Evropske komisije o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopki z dne 27. 11. 2013 - 2013/C/378/03 točka 12).

14. Torej že Ustava RS in EKČP določata, da se obdolžencu, ki si v kazenskem postopku, kjer teče zagovor zaradi očitanega kaznivega dejanja, ne more privoščiti zagovornika, navedena pravica zagotovi v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom.

15. Ker je tako tožnica v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem za katerega je zagrožena zaporna kazen bi ji tako, upoštevaje okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, po presoji sodišča tožena stranka ob pravilni uporabi 7. člena ZBPP morala zagotoviti pravico do poštenega sodnega postopka na način, da bi dobila brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, v kolikor tožnica izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

16. Zato je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 7. člena ZBPP, ki izrecno določa , da se lahko odobri BPP „za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči“, saj je nedvomno tožnica bila pozvana pred sodišče zaradi oprave preiskovalnih dejanj, in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ustrezno določiti o prošnji tožnice za dodelitev BPP.

17. Sodišče je odločalo na seji iz razloga, ker je bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in tako glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (prva alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

19. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

27.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 313/2020-6
• sodba I U 435/2013
• UPRS Sodba II U 375/2019-6