UPRS Sodba II U 441/2019-6

Jedro

Tožeča stranka izpolnjevanja pogoja za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo ne izkazuje, saj zoper sodbo, s katero je sodišče odločilo o njeni pritožbi, nedvomno ni vložila revizije. Pogojev, da bi lahko v skladu s drugim odstavkom 51. člena ZUstS vložila ustavno pritožbo prav tako ne izkazuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 318/2018 z dne 4. 10. 2018, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke glede zavrnitve tožbenega zahtevka o odpravi tam navedenih izpodbijanih odločb zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tožena stranka svojo odločitev utemeljila na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je ugotovila, da tožeča stranka revizije oz. predloga za dopustitev revizije zoper citirano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni vložila, ustavna pritožba pa se praviloma lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva v Republiki Sloveniji, ki jih zakon daje stranki. Glede na navedeno je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev BPP očitno nerazumna, zato jo je bilo potrebno zvrniti.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V obrazložitvi podaja kronologijo postopka v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb, pri čemer izpostavlja kot sporno neupoštevanje zdravniškega potrdila s strani sodišč prve in druge stopnje oz. že pred upravnimi organi prve in druge stopnje. Meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči na podlagi že izkoriščenih pravnih sredstev.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da tožeči stranki ne odobri brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 318/2018 z dne 4. 10. 2018. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na določbi 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

8. Določba 24. člena ZBPP, ki določa objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej nalaga organu, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Pri navedeni presoji ne gre za prejudiciranje odločitev drugega organa, temveč za presojo glede obstoja določenih tehtnih okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

9. Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek). Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

10. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, tožeča stranka izpolnjevanja pogoja za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo ne izkazuje, saj zoper sodbo, s katero je Višje delovno in socialno sodišče odločilo o njeni pritožbi, nedvomno ni vložila revizije. Pogojev, da bi lahko v skladu s drugim odstavkom 51. člena ZUstS vložila ustavno pritožbo prav tako ne izkazuje z zatrjevanjem, da v postopku pred sodišči prve in druge stopnje ter pred upravnimi organi niso bila upoštevana zdravniška potrdila. Sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialno pravne ali procesno pravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin. Zato sodišče glede na navedeno pritrjuje toženi stranki, da je vložitev ustavne pritožbe nerazumna, kar je imelo za posledico, da je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožeča stranka v tožbi ni predlagala novih dokazov oz. navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi. Zato je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2019

Podobni dokumenti:

• sodba II U 434/2012
• UPRS sodba II U 430/2016
• UPRS sodba I U 790/2016