UPRS Sodba II U 293/2017-13

Jedro

Ne držijo navedbe tožeče stranke, da trave ni mogla pokositi zaradi višje sile zapadlega snega in zamrznjenega zemljišča, saj je bila na svojo dolžnost opozorjena že v mesecu maju. V vsaki odločbi je bilo napisano opozorilo kakšna bo sankcija, kolikor tožeča stranka naložene obveznosti ne bo izpolnila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano, v uvodu navedeno, odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej izdal dne 22. 2. 2017 sklep o denarni kazni, ker je ob kontrolnem pregledu zemljišč ugotovil, da tožeča stranka ni ravnala v skladu z izdano odločbo inšpektorata in kljub opozorilom ni poskrbela, da bi bile parcele katerih lastnica je, urejene. Iz obrazložitve sklepa o denarni kazni z dne 22. 2. 2017, Medobčinskega inšpektorata in redarstva zgoraj navedenih občin izhaja, da je bilo zavezanki družbi A. d.o.o., potem ko je bil 20. 6. 2016 opravljen kontrolni pregled zemljišča, katerega lastnica je, ugotovljeno, da je zemljišče nevzdrževano, zaradi česar je bila tako dne 22. 6. 2016 izdana odločba, s katero je bilo zavezanki naloženo, da zemljišče uredi. 11. 7. 2016 je pristojna inšpektorica opravila kontrolni pregled zemljišča in ugotovila, da je stanje na zemljišču nespremenjeno, zaradi česar je izdala sklep o dovolitvi upravne izvršbe, zoper katerega je tožeča stranka 17. 8. 2016 vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil. Dne 22. 2. 2017 je kontrolni pregled inšpektorata ponovno izkazal, da je stanje na zemljišču enako, zaradi česar je izdal sklep o denarni kazni z odločbo št. 0613-10/2016-440. Predmetni sklep je bil izdan zavezanki družbi A. d.o.o., ker ni opravila vzdrževalnih del (košnja trave in odstranitev) na parceli, ki leži med občinsko in regionalno cesto. Zavezanka kljub odločbi, ki je postala izvršljiva 15. 7. 2016 navedenega ni izpolnila, zaradi česar je bil, dne 19. 7. 2016, izdan še sklep o dovolitvi izvršbe. Ogledi parcel so bili ponovno opravljeni 17. 11. 2016, 20. 1. 2017 in 22. 2. 2017, pri čemer zavezanka ni izvršila nobene naložene obveznosti, zaradi česar so bili uporabljeni prisilni ukrepi. Po vloženi pritožbi zoper zadnjo izdano odločbo je župan Občine Radenci, kot drugostopenjski organ, pritožbo, iz zgoraj navedenih razlogov, kot neutemeljeno zavrnil, zaradi česar je tožeča stranka pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo.

2. Tožeča stranka v predmetni tožbi primarno nasprotuje višini denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR, saj po njenem mnenju višina denarne kazni ne predstavlja sorazmerne sankcije za zadostitev spoštovanja inšpekcijskega ukrepa. Tožeča stranka meni, da je pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristi strank v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) treba uporabljati tiste ukrepe, ki so za stranke ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Zato tožeča stranka meni, da bi tožena stranka lahko določila nižjo, ugodnejšo, denarno kazen in ne najvišje možne, upoštevajoč vse okoliščine primera. Nadalje meni, da v postopku pred izdajo sklepa o denarnem kaznovanju ni bilo ustrezno ugotovljeno ali na njeni strani kot zavezanki obstoji kakšno izredno, zunanje, objektivno, dejstvo ali okoliščina in višja sila. Po njenem mnenju v mesecu januarju in februarju 2017 parcel ni mogla urediti, saj so bile takrat zasnežene oz. zamrznjene. Posledično tako ni mogla opraviti naloženih vzdrževanih del iz objektivnih razlogov oz. zaradi višje sile. Zaradi navedenega predlaga, da se sklep o denarni kazni z dne 22. 2. 2017 in odločba z dne 26. 4. 2017, odpravita ali da se le-ta odpravita in se zadeva ponovno vrne v odločanje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, zaradi česar predlaga, da ga sodišče v celoti zavrne, saj tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenih dokazov ali dejstev, ki bi se v postopku lahko upoštevali. Glede domnevnega neupoštevanja izrednih, zunanjih, objektivnih okoliščin ali višje sile pa tožena stranka pripominja, da je tožeča stranka imela možnost sodelovati v postopku in navesti dejstva, ki bi v postopku glede izdaje sklepa o denarni kazni nakazala takšno morebitno stanje, vendar se tožeča stranka na te okoliščine v postopku ni niti sklicevala, še manj pa obrazložila argumente zanje, pri čemer tožeča stranka ni niti vložila pritožbe zoper odločbo z dne 22. 6. 2016. Glede očitka tožeče stranke, da so bile predmetne parcele v mesecu januarju in februarju 2017 zasnežene oz. zamrznjene, zaradi česar tožeča stranka posledično naj ne bi mogla opraviti naloženih vzdrževalnih del iz objektivnih razlogov, torej višje sile, tožena stranka meni, da je bil sklep o denarni kazni zakonit, zaradi česar je drugostopnenjski organ pritožbo zavrnil, saj pritožbene navedbe pritožnice niso razlogi, ki se nanašajo na postopek upravne izvršbe. Vsebinska odločitev obveznosti stranke vsebuje izvršilni naslov, kar v obravnavani zadevi predstavlja inšpekcijsko odločbo, s katero je bila pritožnici naložena obveznost opraviti vzdrževalna dela na navedenih parcelah. S sklepom o dovolitvi izvršbe se ta obveznost le prisilno izvršuje, se pa vanjo z ničemer ne posega oz. se je ne spreminja. Glede na to, da je bila odločba izdana leta 2016, pa je imela tožeča stranka možnost izvršiti odločbo inšpekcijskega organa že skozi poletje 2016, ko nepremičnine niso bile zamrznjene oz. zasnežene, temveč so bile primerne za izvršitev odločbe. Zaradi navedenega tožena stranka predlaga, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, in da ga sodišče v celoti zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, kar izhaja iz podatkov v upravnem spisu in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral še drugostopenjski organ s pojasnilom stopnjevanja ukrepa inšpekcijskega organa. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6. Odlok o urejanju javnih in drugih površin v Občini Radenci (Uradne objave slovenskih občin št. 37/2012) v 20. členu določa, da so lastniki zemljišč dolžni poskrbeti, da se ohrani urejen videz naselij, in sicer tako, da so zemljišča v sezoni rasti trave najmanj enkrat mesečno pokošena, očiščena in vzdrževana, kakor tudi, da na zemljiščih ni odpadkov. Medobčinski inšpektorat je opravil prvi pregled zemljišč tožeče stranke v k.o. ... dne 19. 5. 2016 in tožeči stranki poslal poziv, da v roku petih (5) dni po vročitvi dopisa, opravi vzdrževalna dela na parcelah tako, da travo pokosi in jo odstrani, saj le-ta kazi videz naselja. Medobčinska inšpektorica je istočasno stranko tudi opozorila, da kolikor v navedenem roku ne bo odpravila nepravilnosti, da bo izrekla druge ukrepe v skladu z zakonom. Iz fotografij z dne 20. 6. 2016 izhaja, da tožeča stranka pozivu inšpektorata ni sledila, zaradi česar je Medobčinski inšpektorat in redarstvo dne 22. 6. 2016 izdal odločbo, s katero je tožeči stranki naložil opravo vzdrževanih del, košnjo parcele in odstranitev trave, kakor tudi določil rok za izvršitev odločbe tri (3) dni po vročitvi le-te. Inšpektorat je zavezankama tudi naložil, da morata z izvršitvijo odločbe takoj seznaniti Medobčinski inšpektorat in redarstvo, pri čemer sta bili obe stranki (A. d.o.o in B. d.o.o) opozorjeni, da če odločbi ne bosta spoštovali, da bo inšpektorica ukrepala v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, ki v 38. členu določa, da se v primeru nespoštovanja odločbe odrejenega ukrepa inšpektorja pravno osebo kaznuje z globo 1.500,00 EUR, odgovorno osebo pa s 500,00 EUR.

7. Inšpektorica je dne 19. 7. 2016 opravila ponovni ogled parcel, kar je razvidno tudi iz priloženih fotografij v spisu, pri čemer tožeča stranka predhodno izdane odločbe ni spoštovala, zaradi česar je inšpektorica 19. 7. 2016 izdala sklep o dovolitvi izvršbe. Istočasno pa je v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe odločila, da če tožeča stranka ne bo izpolnila obveznosti vzdrževalnih del v roku treh dni od vročitve sklepa, da bo medobčinska inšpektorica kot prisilno sredstvo uporabila denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR za vsako izmed zavezank.

8. V vmesnem času je zavezanka družba B. d.o.o., na katero se je prav tako nanašala odločba inšpektoratu 8. avgusta 2016 sporočila, da je na svojih parcelah uredila naloženo obveznost ter v dokaz predložila fotografije.

9. Tožeča stranka pa je dne 17. 8. 2016 podala pritožbo zoper sklep Medobčinskega inšpektorata o dovolitvi izvršbe, saj da ni zavezanka za opravljanje vzdrževalnih del in košnjo trave, ki so predmet odločbe inšpekcijskega nadzora. O pritožbi je odločil drugostopenjski organ in zavrnil pritožbene navedbe kot neutemeljene. Ker vse do oktobra meseca 2016 tožeča stranka ni izpolnila naložene obveznosti, je Medobčinski inšpektorat in redarstvo dne 11. 10. 2016 izdal sklep o denarni kazni, katerega je tožeča stranka 18. 11. 2016 lastnoročno prevzela, kot izhaja iz lastnoročnega podpisa povratnice. Dne 23. 1. 2017 je Medobčinski inšpektorat izdal nov sklep o denarni kazni z obrazložitvijo, da če zavezanka ne bo izpolnila v 1. točki izreka odločbe, z dne 22. 6. 2016, naložene obveznosti (v roku 8 dni od vročitve), da bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR. Ker do 22. 2. 2017 zavezanka še vedno ni izpolnila obveznosti je inšpektorat izdal ponovni sklep o denarni kazni, kakor tudi opozorilo, da če zavezanka še nadalje ne bo izpolnila naložene obveznosti, da bo ponovno kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR. Dne 9. 3. 2017 je zavezanka A. d.o.o inšpektorat obvestila, da je košnjo trave izvedla.

10. Dne 22. 3. 2017 je tožeča stranka podala pritožbo zoper sklep Medobčinskega inšpektorata z dne 22. 2. 2017, katero pa je župan, kot drugostopenjski organ z odločbo 26. 4. 2017, zavrnil kot neutemeljeno.

11. Sodišče pripominja, da daje Zakon o inšpekcijskem nadzoru ( v nadaljevanju ZIN) inšpektorjem in inšpektoricam pooblastila, da izvajajo inšpekcijski nadzor kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. člen ZIN). 7. člen zakona ZIN-a določa, da so inšpektorji dolžni opravljati svoje naloge v okviru svojih pooblastil na način in v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov mora inšpektor ob upoštevanju težje kršitve izrekati ukrepe, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti mora inšpektor upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična ali pravna oseba pri kateri inšpektor opravlja nadzor, ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti.

12. V navedenem primeru je medobčinska inšpektorica stopnjevala ukrepe na način, kot jih določa zakon, saj je še pred izdano prvo odločbo najprej z dopisom tožečo stranko opozorila, da pokosi zemljišče, kar je bilo že v maju leta 2016. Ker zavezanka takšnemu pozivu inšpektorice ni sledila, je inšpektorica po kontrolnem ogledu izdala odločbo, s katero je naložila opravo del tožeči stranki, skupaj z opozorilom o posledicah morebitnega nespoštovanja odločbe. Tožeča stranka tudi na tak ukrep ni reagirala, zaradi česar je inšpektorica stopnjevala svoje ukrepe, nakar je predhodno stranko tudi opozorila in izdala tako sklep o dovolitvi upravne izvršbe. Tožeča stranka kljub temu, da je bila pritožba zoper tak ukrep s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, v mesecu avgustu 2016, zemljišča še vedno ni pokosila. Zaradi navedenega je inšpektorica ukrep stopnjevala in je tako v februarju 2017 izdala sklep o denarni kazni. Tako ne držijo navedbe tožeče stranke, da trave ni mogla pokositi zaradi višje sile zapadlega snega in zamrznjenega zemljišča, saj je bila na svojo dolžnost opozorjena že v mesecu maju 2016 z dopisom, kasneje pa z odločbami, ki jih je inšpektorica v skladu z ZIN stopnjevala na način, kot to predvideva zakon. Inšpektorica je namreč v vsaki odločbi napisala tudi opozorilo kakšna bo sankcija, kolikor tožeča stranka naložene obveznosti ne bo izpolnila. Tako sodišče tudi ne more pritrditi navedbam tožeče stranke, da izrečena denarna kazen ni bila sorazmerna, saj je pristojna inšpektorica ukrepe stopnjevala in istočasno zavezanko tudi opozorila, kakšna sankcija bo sledila, v kolikor naložene obveznosti ne bo izpolnila.

13. Iz vseh zgoraj navedenih razlogov, sodišče zaključuje, da je bila izdana odločba zakonita, saj je pristojna inšpektorica ukrepe stopnjevala, pri čemer niti večkrat izrečena denarna kazen na tožečo stranko ni vplivala tako, da bi ukrep inšpektorice izpolnila. Pri navedenem sodišče še pripominja, da je stopnjevanje ukrepa potekalo v dalj časa trajajočem obdobju, v katerem je tožeča stranka imela vse možnosti opraviti naloženo obveznost, pa le-tega ni opravila. Tako je po presoji sodišča predmetna tožba neutemeljena, zaradi česar jo je sodišče, ko tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj je bilo o zadevi mogoče odločiti na podlagi spisovne dokumentacije, prav tako pa nobena izmed strank ni predlagala izvedbe glavne obravnave ali izvedbe dokazov in pravno relevantnih dejstev, ki bi se naj na glavni obravnavi razčiščevala.

15. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba in sklep I U 1496/2015
• VSM Sklep II Kp 36752/2010
• Sodba I Up 20/2002