UPRS Sodba I U 640/2019-8

Jedro

Tožnik na poziv toženke, da se izjasni o ugotovitvah glede izplačanih zneskov iz naslova BPP in o prejemu zneska 87.094,78 EUR, ni odgovoril. Prvi poziv je bil tožniku vročen dne 12. 12. 2018 z opozorilom, da se lahko do ugotovitev opredeli v roku 8 dni od prejema poziva in da bo, v kolikor ne bo predložil izjave, toženka štela, da se strinja z ugotovljenimi dejstvi, tj. da je znesek prejel. Ponovni poziv k podaji izjave mu je bil vročen dne 22. 1. 2019. Vendar tožnik na pozive ni odgovoril in dejstvom, ki so bila predstavljena v pozivu, ni oporekal. Predložil ni nobenega dokazila, s katerim bi ovrgel ugotovitve toženke. Glede na navedeno je toženka pravilno zaključila, da je tožnik prejel znesek 87.094,78 EUR in so zato izpolnjeni pogoji za vračilo BPP po 48. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 3.439,90 EUR, in sicer v 34 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 106,90 EUR zapade v plačilo dne 3. 5. 2019, drugi obrok v višini 101,00 EUR dne 3. 6. 2019, tretji obrok v višini 101,00 EUR dne 3. 7. 2019, in tako dalje, pri čemer vsak naslednji obrok v višini 101,00 EUR zapade v plačilo tretji dan v mesecu, do zadnjega obroka v višini 101,00 EUR, ki zapade v plačilo dne 3. 2. 2022. Dodaja še, da v primeru zamude s plačilom enega obroka zapade v plačilo celotni dolgovani znesek in bo pristojni davčni organ na predlog toženke izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je izpodbijana odločba izvršilni naslov.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 2880/2012 z dne 15. 11. 2012 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku II P 1903/2012, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. in v nadaljevanju odvetnik B.B.. Iz naslova BPP je bil odvetniku A.A. na podlagi sklepa z dne 9. 10. 2015 izplačan znesek 811,30 EUR, odvetniku B.B. pa na podlagi sklepa z dne 5. 11. 2015 znesek 665,00 EUR ter na podlagi sklepa z dne 22. 2. 2016 znesek 412,80 EUR. Izvedenki C.C. je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 12. 12. 2014 v povezavi s popravnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 16. 4. 2015 izplačan znesek 766,00 EUR in na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 27. 5. 2015 znesek 158,70 EUR. Skupaj je bilo iz naslova BPP tako izplačanih 3.439,90 EUR. Postopek, za katerega je bila dodeljena BPP, je bil pravnomočno končan s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 14. 9. 2015 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1006/2016 z dne 30. 11. 2016. Iz sodb izhaja, da sta toženi stranki dolžni tožniku plačati uporabnino v znesku 87.094,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V nadaljevanju se toženka sklicuje na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je tožnika pozvala, da se izjavi glede prejema zneska v višini 87.094,78 EUR. V pozivu je bil tožnik opozorjen, da bo, v kolikor ne bo predložil izjave, toženka štela, da se strinja z ugotovljenimi dejstvi. Tožnik se v postavljenem roku ni odzval, prav tako se ni odzval na ponovni poziv. Glede na navedeno je toženka zaključila, da je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel, da je prejel premoženje v višji vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačil iz sredstev za BPP, pri čemer prejeto premoženje ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Ob uporabi 48. člena ZBPP je odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova BPP, v znesku 3.439,90 EUR.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je na Okrajnem sodišču v Ljubljani sprožil nepravdni postopek N 211/2017 za razdružitev nepremičnine na naslovu D.. Prav tako se je vodila tudi izvršba In 737/2008, v kateri je E.E. pridobila solastnino na nepremičnini parc. št. 428 k.o. .... Iz navedenega izhaja, da postopek, za katerega je bila dodeljena BPP in ki je bil pravnomočno končan s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 14. 9. 2015 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1006/2016 z dne 30. 11. 2016, iz katere izhaja, da je tožnik upravičen do uporabnine v znesku 87.094,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, še ni izvršen. Iz sodbe tudi izhaja, da tožniku niso priznani nobeni stroški sodnega postopka oz. da mora celo sam plačati stroške v znesku 383,95 EUR. Ker znesek 3.439,90 EUR iz sodbe ni razviden, gre za samovoljno in arbitrarno odločitev sodišča, ki je tožnik ne priznava. Poleg tega bo tožnik v postopku izvršbe odkupil solastnino E.E. kot upnik in solastnik nepremičnine in ne bo dobil nobenega denarja, temveč solastnino na nepremičnini.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet upravnega spora v obravnavni zadevi je izpolnjenost pogojev za vračilo sredstev iz naslova BPP po določbah 48. člena ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena ZBPP je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom citiranega zakona.

7. Navedena določba ureja obveznost povračila porabljenih sredstev iz naslova BPP, če je upravičenec v postopku, za katerega so mu bila sredstva dodeljena, uspel in pridobil premoženje oziroma dohodke. Določba je jasna in jo je toženka pravilno uporabila. Prosilec, ki mu je zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja, država dodelila BPP, je namreč po navedeni določbi ZBPP porabljena sredstva iz naslova BPP dolžan vrniti, če je v postopku uspel tako, da je pridobil premoženje. Če je del porabljenih sredstev iz naslova BPP že bil poplačan s strani nasprotne stranke neposredno Republiki Sloveniji (podlago in postopek za takšno poplačilo ureja 46. člen ZBPP), je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva le še v višini razlike med dejansko plačanimi sredstvi iz naslova BPP in zneskom, ki je bil Republiki Sloveniji že poplačan s strani nasprotne stranke. Če pa nasprotni stranki ni bilo naloženo povračilo stroškov in zato Republika Slovenija iz tega naslova dejansko ni prejela ničesar niti ni od nasprotne stranke upravičena ničesar prejeti, je upravičenec do BPP dolžan iz pridobljenega premoženja sam povrniti založena sredstva za BPP, razen kolikor ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP (preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje) oziroma kolikor porabljena sredstva iz naslova BPP ne presegajo dejansko prejetega premoženja (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

8. Tožnik je v zadevi, za katero mu je bila dodeljena BPP, uspel. V pravdni zadevi sta bila izdana sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1903/2012 z dne 14. 9. 2015 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1006/2016 z dne 30. 11. 2016, iz katerih izhaja, da je tožnik upravičen do uporabnine v znesku 87.094,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Temu tožnik ne nasprotuje, šele v tožbi pa prvič navaja, da postopek, za katerega mu je bila dodeljena BPP, „še ni izvršen“.

9. Navedeni tožnikov ugovor je tožbena novota in je zato v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Sodišče v upravnem sporu razišče oziroma preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), vendar po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranke v postopku upravnega spora ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta. Tožnik torej lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

10. V obravnavanem primeru tožnik na poziv toženke, da se izjasni o ugotovitvah glede izplačanih zneskov iz naslova BPP in o prejemu zneska 87.094,78 EUR, ni odgovoril. Prvi poziv je bil tožniku vročen dne 12. 12. 2018 z opozorilom, da se lahko do ugotovitev opredeli v roku 8 dni od prejema poziva in da bo, v kolikor ne bo predložil izjave, toženka štela, da se strinja z ugotovljenimi dejstvi, tj. da je navedeni znesek prejel. Ponovni poziv k podaji izjave mu je bil vročen dne 22. 1. 2019. Vendar tožnik na pozive ni odgovoril in dejstvom, ki so bila predstavljena v pozivu, ni oporekal. Predložil ni nobenega dokazila, s katerim bi ovrgel ugotovitve toženke. Še več, do ugotovitev se sploh ni opredelil, kar pravilno ugotavlja toženka, tožnik pa temu v tožbi niti ne nasprotuje in z ničemer ne pojasni, zakaj na poziv ni odgovoril. Glede na navedeno je toženka pravilno zaključila, da je tožnik prejel znesek 87.094,78 EUR in so zato izpolnjeni pogoji za vračilo BPP po 48. členu ZBPP.

11. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonita, je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker so v tožbi navedena zgolj tista nova dejstva in dokazi, ki jih sodišče ne more upoštevati, je sodišče, skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 18/2017
• UPRS sodba II U 339/2016
• UPRS sodba IV U 128/2014, enako tudi IV U 63/2014