UPRS Sodba I U 150/2019-15

Jedro

Iz tar. št. 10 OT je razvidno, da se odmeri nagrada za zagovor ali zastopanje na predobravnavnem naroku, na naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. OT torej ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Izrecne določbe, da se več narokov ali dejanj opravljenih istega dne, šteje za enoten narok, v tej tarifni številki ni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2568/2018 z dne 13. 12. 2018 v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se odvetniku A.A. odmeri nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 163,80 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2568/2018 z dne 3. 10. 2018 določen za izvajanje izredne BPP, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 11190/2018. Tožnik je dne 13. 11. 2018 pravočasno vrnil napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada in potrebni izdatki v skupni višini 599,74 EUR. Tožena stranka je predlogu tožnika delno ugodila in mu skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) priznala: za posvet z upravičencem v trajanju do ene ure nagrado v višini 50 točk (tar. št. 39/1 OT), za pregled spisa na sodišču v trajanju do ene ure nagrado v višini 50 točk (tar. št. 39/2 OT), za zastopanje upravičenca na predobravnavnem naroku dne 13. 11. 2018, kateremu je takoj sledil izrek kazenske sankcije, nagrado v višini 125 točk (tar. št. 10/2 OT). V zvezi z navedenim tožena stranka doda, da gre skladno s tar. št. 10/9 OT za dvoje ali več narokov samo v primeru, kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, torej je na isti dan lahko opravljen samo en narok, tudi v primeru, če izrek kazenske sankcije sukcesivno sledi predobravnavnemu naroku. V nadaljevanju tožena stranka pojasni, da je tožniku po drugem odstavku 6. člena OT priznala še nagrado za urnino v višini 25 točk. Ker je odvetnik zagovarjal obdolženca zaradi dveh kaznivih dejanj, mu na podlagi drugega odstavka 7. člena OT pripada še 25% povečanje nagrade v višini 31,25 točke. Ob upoštevanju 2% za izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve, znaša skupna višina priznane nagrade 292,5 točke, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 134,26 EUR, povečano za 22% DDV v višini 29,54 EUR pa skupaj 163,80 EUR.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen. Tožena stranka bi namreč morala odmeriti nagrado tudi za zagovor na naroku za izrek kazenske sankcije. Ta se je sicer izvedel isti dan kot predobravnavni narok, kar pa ne pomeni, da tožnik ni upravičen do nagrade za zagovor na obeh narokih. Tar. št. 10 OT določa nagrado za zagovor ali zastopanje na predobravnavnem naroku in ločeno oz. posebej na naroku za izrek kazenske sankcije. Iz pojasnila k tar. št. 10 OT št. UO-12.7.2016-p z dne 12. 7. 2016 izhaja, da je odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa je dolžno odmeriti stroške posebej za predobravnavni narok in posebej za narok za izrek kazenske sankcije tudi v primeru, če se ta dva naroka opravita istega dne. Ker je tožnik zagovarjal obdolženca zaradi dveh kaznivih dejanj, je upravičen še do 25% povečanja nagrade za zagovor na naroku za izrek kazenske sankcije. Tožniku bi morala biti priznana nagrada in materialni stroški v skupni višini 455 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR in DDV, znaša skupaj 254,80 EUR. Ker mu je bila priznana nagrada samo v višini 163,80 EUR, je tako upravičen do dodatnih 91,00 EUR. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep dopolni tako, da se tožniku priznajo še nagrada in potrebni izdatki za izvajanje BPP v višini 91,00 EUR, ki jih je dolžna plačati tožena stranka na račun odvetnice tožnika. Tožena stranka pa je dolžna plačati tudi stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Pojasnjuje, da pri tolmačenju OT ni vezana na pojasnila oziroma razlage upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. Takšna tolmačenja ne predstavljajo formalnega pravnega vira za sodišča. V zvezi z odločitvijo o odmeri stroškov odvetnikom je vezana zgolj na veljavno OT, ustaljeno sodno prakso in ZOdv, ne pa tudi na neobvezujoča pojasnila Odvetniške zbornice. Iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da gre za dvoje ali več narokov samo v primeru, kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, torej je na isti dan lahko opravljen samo en narok, tudi v primeru, če izrek kazenske sankcije sukcesivno sledi predobravnavnemu naroku ali naroku za glavno obravnavo.

4. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi pojasnjuje, da na podlagi prvega odstavka 19. člena OT Upravni odbor Odvetniške zbornice daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife, drugi odstavek pa določa, da so pojasnila in obvezne razlage v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti. Da je tožena stranka dolžna upoštevati pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor, določa sama OT, to pa potrjuje tudi sodna praksa.

5. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo dodaja, da je pri tolmačenju veljavne OT treba upoštevati njen celoten koncept, tako splošni kot posebni tarifni del. Tako 6. člen OT med drugim določa, da je odvetnik za porabljen čas med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih dejanjih vselej upravičen še do urnine za vsake začete nadaljnje pol ure trajanja nad eno uro. Tako je v primeru zastopanja odvetnika na dveh ali več zaporednih dejanjih treba uporabiti določilo o urnini oziroma čakanju in odvetniku v primeru skupnega trajanja dveh ali več zaporednih dejanj nad eno uro priznati nagrado oziroma dodatek za urnino, ne pa nagrade za vsako dejanje posebej.

6. Stranka z interesom, upravičenec do BPP B.B., na tožbo ni podala odgovora.

7. Tožba je utemeljena.

8. Na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

9. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke Bpp 2568/2018 z dne 3. 10. 2018 določen za zastopanje B.B. na prvi stopnji v kazenski zadevi III K 11190/2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Prav tako ni sporno, da je tožnik opravil odobrene storitve BPP in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve, tožena stranka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na izpostavljena določila OT in 17. člena ZOdv. V zadevi je sporno, ali je tožnik poleg nagrade za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije upravičen tudi do nagrade za zastopanje na predobravnavnem naroku, čeprav sta bila oba naroka opravljena istega dne, eden za drugim. Tožnik je namreč priglasil nagrado za zagovor na predobravnavnem naroku v višini 250 točk in nagrado za zagovor na naroku za izrek kazenske sankcije v višini 250 točk. Ker je predobravnavnemu naroku dne 13. 11. 2018 takoj sledil narok za izrek kazenske sankcije, je šlo po oceni tožene stranke za enoten narok, zato je tožniku priznala nagrado v višini 125 točk (ob upoštevanju 17. člena ZOdv). Po mnenju tožene stranke gre namreč za dvoje ali več narokov samo v primeru, kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, torej je lahko na isti dan opravljen samo en narok.

10. Tožnik je mnenja, da bi morala tožena stranka odmeriti nagrado za zagovor na naroku za izrek kazenske sankcije, četudi se je ta dejansko izvedel isti dan kot predobravnavni narok. V zvezi z navedeno razlago se sklicuje na pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p z dne 12. 7. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče dolžno odmeriti odvetniške stroške posebej za predobravnavni narok in posebej za narok za izrek kazenske sankcije tudi v primeru, če se ta dva naroka opravita istega dne. Dodaja, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je v drugem odstavku 19. člena OT res določeno, da so v okviru procesnih predpisov sodišča dolžna upoštevati pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, vendar je sodišče vezano le na Ustavo RS in zakone. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa brez podlage v zakonu sodišča zato niso dolžna upoštevati.

11. Kljub temu se sodišče strinja s tožnikom, da je tožena stranka napačno postopala pri odmeri nagrade za narok za izrek kazenske sankcije. Iz tar. št. 10 OT je razvidno, da se odmeri nagrada za zagovor ali zastopanje na predobravnavnem naroku, na naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. OT torej ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Izrecne določbe, da se več narokov ali dejanj opravljenih istega dne, šteje za enoten narok, v tej tarifni številki ni. V OT torej ni določeno, da predobravnavni narok, ki mu sledi narok za izrek kazenske sankcije, predstavlja zgolj en narok, četudi sta oba naroka opravljena na isti dan, za razliko od 2. točke tar. št. 20 OT, po kateri pripada odvetniku za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, 50% iz tarifne številke 18. Sodišče se tudi ne more strinjati s toženo stranko, da je potrebno v primeru zastopanja odvetnika na dveh ali več zaporednih dejanjih istega dne uporabiti določilo o urnini. Iz 6. člena OT namreč jasno izhaja, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk. Urnina torej pripada odvetniku poleg nagrade za zastopanje.

12. Sodišče dodaja, da je potrebno pri razlagi tar. št. 10 OT o odmeri nagrade za posamezen narok upoštevati tudi samo naravo naroka in vlogo, ki jo ima odvetnik na njem. Predobravnavni narok je namenjen temu, da se še pred razpisom glavne obravnave razjasni jedro spora in tako skrajša trajanje (morebitne) glavne obravnave. Na njem se obtoženec izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka (285a. člen Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP). S priznanjem krivde se obdolženec odpove pravici do izvedbe glavne obravnave in posledično se (delno) odpove tudi dokaznemu postopku. Ta se bo izvedel le v obsegu, ki je potreben za izrek kazenske sankcije. Narok za izrek kazenske sankcije se tako izvede z uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, na njem pa se izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije (285č. člen ZKP). Gre za dva različna naroka v okviru kazenskega postopka, ki terjata različen pristop in pripravo odvetnika za sodelovanje na vsakem od njiju. Tudi iz tega razloga ni mogoč zaključek, da gre za enoten narok.

13. Ker iz tar. št. 10 OT ni mogoče razbrati, da se več narokov ali dejanj opravljenih istega dne, šteje za enoten narok, in je zato odvetnik upravičen le do ene nagrade, je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki, da o tem delu zahtevka ponovno odloči skladno s pravnim mnenjem te sodbe.

14. Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem spor.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1699/2019-21
• UPRS Sodba I U 996/2020-12
• UPRS Sodba I U 1532/2021-12