UPRS Sklep I U 1044/2019-4

Jedro

V 4. točki izreka ni tožniku naložena nobena (denarna ali nedenarna) obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti (in z začasno odredbo izvršitev zadržati). Ta točka izreka izpodbijanega sklepa namreč le na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP vsebuje opozorilo oziroma grožnjo z morebitnimi bodočimi tožnikovimi denarnimi kaznimi (kot vrsto denarnih obveznosti), kolikor ne bo izpolnil svojih (nedenarnih) obveznosti, ki so mu bile naložene z ureditveno odločbo, in sicer v novo določenem roku.

4. točka izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja akta (oziroma dela akta), katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa, s katerim je bila tožniku izrečena denarna kazen v višini 600,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o izvršbi energetskega inšpektorja 06162-352/2015-15 z dne 23. 2. 2017, ki mu je bila naložena v plačilo v roku 8 dni od prejema izpodbijanega sklepa, sicer se bo prisilno izterjala (1.-3. točka izreka). Kolikor tožnik v dodatnem roku do 1. 10. 2019 ponovno ne bo izpolnil naloženih obveznosti iz pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe 06162-352/2015-8 v zvezi z izdano ureditveno odločbo 06162-352/2015-3, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 700,00 EUR (4. točka izreka). Skupaj s tožbo je tožnik zahteval tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa v 4. točki izreka, torej v delu ki se nanaša na določitev novega roka za izvršitev in grožnjo z novo denarno kaznijo.

2. V zvezi s predlagano začasno odredbo tožnik navaja, da že sedaj ve, da do 1. 10. 2019 svojih obveznosti iz odločbe o sanaciji strojnega mesta 9 ne bo mogel izvršiti, ker to ne bo mogoče objektivno in iz razlogov, ki niso v njegovi sferi. Sodni spor v zvezi z izdajo začasne odredbe ter dovolitvijo dostopa do strojnega mesta še nista končana in kot kaže se to tudi še ne bo v kratkem zgodilo, upoštevaje tudi hitrost postopanja Okrajnega sodišča v Novi Gorici ter bistveno odstopanje časa reševanja konkretne zadeve v primerjavi s povprečnim časom reševanja zadev. Sodni postopki so dolgotrajni in sodišče po slabih treh letih še vedno ni uspelo pravnomočno odločiti o začasni odredbi, na podlagi katere bi tožnik lahko izvedel sanacijo daljnovodnega stebra. Zato ne ve, kdaj bo pridobil pravico dostopa na zemljišče in kdaj bo imel tudi dejanski dostop. Tožnika bo z izvrševanjem akta doletela nova in nova denarna kazen zaradi neizvedbe sanacije iz razlogov izven njegove sfere. Tako je že vnaprej „obsojen“ na plačevanje denarnih kazni zgolj zaradi tega, ker mu lastnik zemljišča, na katerem stoji strojno mesto in preko katerega poteka dostop do strojnega mesta, fizično in pravno onemogoča dostop, oziroma ker mu ne toženka ne sodišče ne omogočita pravnega naslova za poseg v tujo lastnino. Nepopravljiva škoda se kaže v tem, da tožnik ne bo upravičen do vračila plačanih denarnih kazni, četudi sam želi izvršiti sanacijo strojnega mesta, a je zaradi ravnanja tretjih in počasnega delovanja sodišča ne sme in ne more.

3. Toženka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se tožniku z njegovo izvršitvijo prizadela težko popravljiva škoda.

6. Tožnik je predlagal zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na določitev novega roka za izvršitev in grožnjo z novo denarno kaznijo, tj. v 4. točki izreka. Iz navedenega izhaja, da tožnik zahteva zadržanje izvršitve dela izpodbijanega sklepa in ne morda začasno ureditev stanja po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, zato bo sodišče tožnikov predlog za odložitev izvršitve tudi obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

7. Po presoji sodišča pa 4. točka izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja akta (oziroma dela akta), katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. V 4. točki izreka izpodbijanega sklepa namreč ni tožniku naložena nobena (denarna ali nedenarna) obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti (in z začasno odredbo izvršitev zadržati). Ta točka izreka izpodbijanega sklepa namreč le na podlagi drugega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vsebuje opozorilo oziroma grožnjo z morebitnimi bodočimi tožnikovimi denarnimi kaznimi (kot vrsto denarnih obveznosti), kolikor ne bo izpolnil svojih (nedenarnih) obveznosti, ki so mu bile naložene z ureditveno odločbo, in sicer v novo določenem roku. Šele če in ko tožnik ne bo ravnal skladno z ureditveno odločbo v tem novo določenem roku, bo tožniku z novim sklepom lahko izrečena nova denarna kazen, ki bo predstavljala tožnikovo denarno obveznost, ki bo lahko predmet prisilne izvršbe.

8. Po povedanem zakonski pogoji za zadržanje izvršitve 4. točke izpodbijanega sklepa že pojmovno niso podani ter odložitvena začasna odredba iz tega razloga ni mogoča, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo brez nadaljnje presoje tožnikovih navajanj o težko popravljivi škodi in morebitne prizadetosti javne koristi.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep I U 1495/2015
• Sklep G 10/2012
• UPRS sodba I U 1278/2012