<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2136/2018-5

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2136.2018.5
Evidenčna številka:UP00027081
Datum odločbe:13.11.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Mira Dobravec Jalen (preds.), Irena Polak Remškar (poroč.), Petra Hočevar
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska zadeva - izvensodna poravnava

Jedro

Toženka je po presoji sodišča napačno štela, da je tožnica vložila prošnjo za BPP kot prošnjo za zastopanje v predkazenskem postopku, v katerem se BPP glede na to, da v smislu 1. člena ZBPP (še) ne gre za sodni postopek, ne dodeli. Gre namreč za prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v posebnem postopku dogovarjanja pred tožilstvom. Cilj postopka po 162. členu ZKP je, da do kazenskega postopka ne pride in da osumljenec odpravi škodo, ki naj bi jo povzročil oškodovancu. Gre za postopek, ki ima lahko naravo izvensodnega poravnavanja sporov, za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev BPP možna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2329/2018 z dne 12. 9. 2018 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 12. 9. 2018. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odložitve kazenskega pregona v zvezi z zadevo št.... Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Toženka ugotavlja, da je bila v tej zadevi tožnica vabljena na Okrožno državno tožilstvo, da se kot osumljenka storitve kaznivih dejanj udeleži naroka za odložitev kazenskega pregona. V tem postopku tožnica še ni obdolženka v kazenskem postopku, saj zoper njo še ni vložen obtožni predlog, ampak potekajo posamezna preiskovalna dejanja. Po njihovi izvedbi se bo pristojni državni tožilec šele odločil, ali bo zoper tožnico vložil obtožni predlog ali pa bo ovadbo zavrgel. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ni sodni organ, postopek, ki se vodi, pa je predkazenski postopek, za katerega tožnici ni mogoče dodeliti BPP. Šele, če bo državni tožilec zoper tožnico vložil obtožnico, se bo začel sodni postopek v smislu drugega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je sodno varstvo tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči. Šele takrat bo prosilka lahko zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva, če bo hkrati izpolnjevala tudi dohodkovni in premoženjski pogoj.

2. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženka kršila materialne predpise, in sicer ZBPP, odločba pa je tudi odraz nepoznavanja kazenskega postopka in pomena izvedbe postopka za odložitev kazenskega pregona, ki je urejen v 162. in 163a. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Narok za odložitev kazenskega pregona daje tožilstvu možnost, da kazenski pregon zoper osumljenca odloži, če osumljenec v določenem roku ravna po navodilih tožilstva. V tem primeru tožilstvo kazensko ovadbo zoper osumljenega zavrže. Osumljeni za odločitev, ali bo sledil navodilom tožilstva, potrebuje pravno oceno in nasvet z vidika njegovih procesnih možnosti in pravic, za kar potrebuje pravno pomoč. Namen postopka je ravno ta, da do kazenskega postopka ne pride. Gre za zunajsodno reševanje kazenske zadeve, ZBPP pa določa, da se BPP lahko dodeli tudi za druge in ne le sodne postopke, če je njihov cilj izvensodno poravnavanje sporov. Sodelovanje na naroku za odložitev kazenskega pregona nedvomno sodi med tovrstne postopke. Upravno sodišče je v primerljivi zadevi že sprejelo odločitev I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014, v kateri je odločilo, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi za (druge) postopke, če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožba je utemeljena.

4. Po drugem odstavku 1. člena ZBPP se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Po prvem odstavku 7. člena ZBPP pa se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

5. Sodišče ugotavlja, da citirano določilo 7. člena ZBPP kot sodni postopek definira tudi postopke izvensodnega poravnavanja sporov. To, da se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, izhaja tudi iz tretje alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi ..., k prošnji pa je predložila vabilo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, iz katerega izhaja, da gre za postopek po 162. členu in prvem odstavku 163. a člena ZKP. Gre za postopek dogovarjanja, katerega cilj je doseči sporazum med državnim tožilcem, oškodovancem in osumljencem, po katerem se osumljenec zaveže ravnati po navodilih državnega tožilca (odpraviti ali poravnati škodo, plačati določen prispevek v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj, opraviti kakšno splošno koristno delo, poravnavati preživninske obveznosti, idr.). Če osumljenec v roku, ki ga določi državni tožilec, izpolni nalogo in povrne stroške odloženega pregona, se ovadba zavrže (četrti odstavek 162. člena ZKP).

7. Glede na navedeno je toženka po presoji sodišča napačno štela, da je tožnica vložila prošnjo za BPP kot prošnjo za zastopanje v predkazenskem postopku, v katerem se BPP glede na to, da v smislu 1. člena ZBPP (še) ne gre za sodni postopek, ne dodeli1. Gre namreč za prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v posebnem postopku dogovarjanja pred tožilstvom. Cilj postopka po 162. členu ZKP je, da do kazenskega postopka ne pride in da osumljenec odpravi škodo, ki naj bi jo povzročil oškodovancu. Gre za postopek, ki ima lahko naravo izvensodnega poravnavanja sporov, za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev BPP možna. Takšno stališče je sodišče zavzelo tudi v zadevi, na katero se v tožbi sklicuje tožnica (I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014).

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

9. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa sta v upravnem sporu zastopala odvetnika, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za davek na dodano vrednost. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

-------------------------------
1 Glej I U 1700/2015 z dne 23. 12. 2015, I U 1653/2015 z dne 17. 12. 2015, I U 1305/2014 z dne 23. 9. 2014, I U 410/2013 z dne 4. 4. 2013


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 1/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTky