UPRS Sodba I U 619/2019-6

Jedro

Presoja objektivnega pogoja, ki je določen v 24. členu ZBPP se nanaša na vsako posamezno konkretno zadevo, za katero prosilec prosi za BPP in v zvezi s katero mora navesti prosilec okoliščine in dejstva (kot to prosilcu nalaga že sam zakon), da je možno oceniti, ali je ta pogoj izpolnjen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v sodnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, II R 221/2018 (1. točka izreka) in zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks v sodnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, II R 221/2018 (II. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku II R 221/2018 in kot oprostitev plačila sodnih taks. Organ je, upoštevaje 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), tožnico pozval, da svojo prošnjo dopolni, da natančno in konkretno navede tam opredeljene predpostavke odškodninske odgovornosti potencialnih toženih strank: škodni dogodek oziroma protipravno ravnanje, vrsto škode in vzročno zvezo. Tožnica je v odgovoru navedla, da organ ni pristojen za vsebinsko odločanje o zadevi in da pozivanje predstavlja le zavlačevanje postopka, saj je njena vloga popolna. Opozorila je še na sodbo P 2235/2013. Ker tožnica prošnje ni ustrezno dopolnila, po vpogledu v vpisnik pa je bilo tudi ugotovljeno, da je bil sodni postopek s sklepom o zavrženju, II R 221/2018 z dne 13. 9. 2018, končan, je organ zavrnil njeno prošnjo v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje, ter iz enakega razloga zavrgel njeno prošnjo v obliki oprostitve plačila sodnih taks.

2. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka, opozorila, da je že 9. 2. 2018 vložila prošnjo za BPP v tej zadevi in tudi sama vložila tožbo v sodnem postopku, ker je bila primorana zaradi zavarovanja rokov. Tako ne drži, da je šele 27. 7. 2018 vložila prošnjo. Tožnica je nato prejela sklep, II R 221/2018 z dne 7. 6. 2018, na dopolnitev vloge, četudi je že 9. 2. 2018 vložila popolno vlogo, na katero je urgirala 28. 5. 2018 in ni prejela nobenega odgovora, je v roku iz sklepa, II R 221/2018 z dne 7. 6. 2018, vložila še tretjo popolno prošnjo za BPP, sklicujoč se na II R 221/2018. Odgovora na poziv v II R 221/2018 ni podala, ker je bil rok za odgovor prekinjen z vložitvijo prošnje za brezplačno pomoč, oziroma je bil sklep o dopolnitvi z dne 7. 6. 2018 preuranjen, ker je vložila popolno vlogo že 9. 2. 2018. To torej pomeni, da procesne predpostavke za izdajo sklepa, II R 221/2018 z dne 7. 6. 2018, niso bile izpolnjene in je prišlo do kršitev določb postopka. Dne 1. 9. 2018 pa je iz Urada predsednika (svetovalke v pravosodju A.A. in torej ne Službe za BPP) tožnica prejela poziv, da dopolni prošnjo z navedbo elementov odškodninske odgovornosti. Ta poziv je bil neutemeljen, ker je bilo v vloženi tožbi navedenih nekaj elementov odškodninske odgovornosti, obenem pa organ za BPP ni pristojen za vsebinsko odločanje o zadevi. Ker pa je tožnica prošnjo vložila za zastopanje in pravno svetovanje, to pomeni, da je ta poziv namenjen zavlačevanju. Tožnica je torej vložila trikrat popolno prošnjo za BPP in vsa potrebna dokazila. Kljub temu njene vloge niso bile rešene. Tudi izpodbijane odločbe ni mogoče šteti kot odločitev v predmetni stvari, ker nima potrebnih sestavin odločbe. Organ se ni opredelil do subjektivnega pogoja, ga ni niti navedel, obenem pa je objektivno odločanje po 24. členu ZBPP spremenil v vsebinsko odločanje o tožbi. To ne bi smel. Prav tako pa ni nič napravil z vlogami za BPP in jih protipravno zadrževal in o njih ni želel odločati, kljub načelu hitrosti postopka po ZUP. Sicer bi pa moral organ glede na svoje zahteve v pozivu tožnici takoj dodeliti odvetnika, saj bi s tem tožnica lahko ugodila pozivu organa. Dodala je še, da je v sklepu II R 221/2018 sodnik ignoriral dejstvo, da je tožnica vložila popolno vlogo za BPP (tretjič po izdaji sklepa z dne 7. 6. 2018), ki je organ za BPP kljub urgenci ni rešil. Tožnica se je zoper sklep, II R 221/2018 z dne 13. 9. 2018, pravočasno pritožila. Sicer je pa tudi označba zadeve z R popolnoma v nasprotju s Sodnim redom in Pravilnikom o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev. Gre za naklepno zlorabo položaja znotraj sodišča, ko se postopek za BPP neutemeljeno zavlačuje, sama glavna zadeva pa se brez izpolnjenih procesnih predpostavk nezakonito pospešuje. Sklep II R 221/2018 pa tudi ni pravnomočen, kot to napačno navaja organ. Predlagala je, da se odločba odpravi, da se njeni vlogi za BPP ugodi in da se ji povrnejo stroški postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev dela tožničine prošnje za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi II R 221/2018 ter zavrženje dela iste prošnje v obliki oprostitve plačila sodnih taks. Organ je svojo odločitev sprejel po prejemu odgovora tožnice na poziv organa na dopolnitev vloge, na podlagi katerega je ugotovil, da tožnica ni izkazala vsebinskega (oziroma t.i. objektivnega) pogoja, določenega v 24. členu ZBPP.

6. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. Tožnica ugovarja, da je bila njena prošnja že ob vložitvi popolna, kot tudi, da je organ za BPP (oziroma točno svetovalka v pravosodju A.A. iz Urada predsednika) s pozivom prekoračil svoje pristojnosti, torej smiselno ugovarja opisanemu postopanju organa. Sodišče se z njenim ugovorom ne strinja.

8. Uvodoma sodišče pojasnjuje tožnici, da iz listin spisa izhaja, da je bil postopek voden s strani Službe za BPP in ne Urada predsednika. Nadalje je po presoji sodišča organ ne samo smel, temveč (glede na vsebino tožničine prošnje za BPP) tudi moral tožnico pozvati k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, da je o njej lahko odločil. Iz prošnje za BPP tožnice z dne 27. 7. 2018, ki se nahaja v tem spisu (ni namreč jasno, o kateri prošnji za BPP z dne 9. 2. 2018, ki naj bi jo tožnica (tudi) vložila, je govora v tožbi, ta tožbena trditev pa tudi ni izkazana z nobeno listino), namreč izhaja, da je tožnica navedla, da prosi za BPP v pravdni zadevi II R 221/2018, v rubriki navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči pa: pravno svetovanje in zastopanje, oprostitev plačila sodnih taks. Pri pozivu tožnici pa organ ni prekoračil svoje stvarne pristojnosti, saj se presoja objektivnega pogoja, ki je določen v 24. členu ZBPP, nanaša na vsako posamezno konkretno zadevo, za katero prosilec prosi za BPP in v zvezi s katero mora navesti prosilec okoliščine in dejstva (kot to prosilcu nalaga že sam zakon), da je možno oceniti, ali je ta pogoj izpolnjen. Tožnica se pri tem neuspešno sklicuje na vloženo tožbo v zadevi II R 221/2018 z (po njenem mnenju) nekaj vsebovanimi elementi odškodninske odgovornosti, saj gre za dva ločena postopka in ne za en sam postopek, kot to obrazlaga tožnica. Ob tem pa - kot je tudi ugotovil že organ za BPP in to navedel v odločbi - iz podatkov spisa še izhaja, da je postopek v zadevi II R 221/2018 že končan (s sklepom o zavrženju) (in ne - kot napačno navaja tožnica, da je organ navedel, da je - ''pravnomočno končan''). Ker pa gre za dva ločena postopka, tožnica s tožbo v tem upravnem sporu ne more ugovarjati nepravilnosti dejanj oziroma nezakonitosti postopanja sodišča v zadevi II R 221/2018 (napačno pozivanje na dopolnitev, neizpolnitev procesnih predpostavk za izdajo sklepa o zavrženju z dne 13. 9. 2018, napačna označba zadeve z R), jih pa lahko uveljavlja v postopku II R 221/2018.

9. Z izpodbijano odločitvijo pa je organ odločal in tudi odločil o zadevi, torej o prošnji tožnice za BPP z dne 27. 7. 2018, ne glede na to, da v odločbi ni presojal subjektivnega pogoja, saj morata biti za dodelitev BPP izpolnjena oba pogoja - objektivni, kot tudi subjektivni (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Ob presoji, da tožnica objektivnega pogoja ne izpolnjuje, je organ torej že imel podlago, da je o zadevi odločil. Sodišče ob tem še dodaja, da bi organ, glede na neuspel poziv tožnici, moral njeno prošnjo, s sklicevanjem na 67.člen ZUP, tudi v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje v II R 221/2018, zavreči, ker pa je njeno prošnjo v tem delu vsebinsko obravnaval (in sprejel negativno odločitev, kar predstavlja tudi zavrženje vloge), s tem ni zagrešil take kršitve pravil postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijane odločbe. Tako tudi ustaljena sodna praksa.

10. Tožnica pa lahko (oziroma je lahko) uveljavlja pravna sredstva po ZUP oziroma ZUS-1 (t.i. molk organa), če meni (oziroma če je menila), da organ zavlačuje z odločanjem o njenih prošnjah za BPP.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je akt pravilen in na zakonu utemeljen.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

06.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1767/2018-7
• sodba I U 2035/2011
• UPRS Sodba I U 1471/2020-9