<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba in sklep II U 430/2019-8

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:II.U.430.2019.8
Evidenčna številka:UP00027023
Datum odločbe:18.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Violeta Tručl (preds.), Mojca Medved Ladinek (poroč.), Melita Ambrož
Področje:PRAVO DRUŽB
Institut:Poslovni register Slovenije - samostojni podjetnik - izbris iz registra samostojnih podjetnikov - letno poročilo - predložitev

Jedro

Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) na podlagi evidence o predloženih letnih poročilih dne 29. 5. 2019 izdala sklep št. 316-07-02662-2019/2, s katerim je ugotovila obstoj razloga za izbris iz Poslovnega registra Republike Slovenije po uradni dolžnosti na podlagi 2. točke tretjega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) zaradi nepredložitve letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika - tožečo stranko. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dne 24. 7. 2019, z odločbo št. 021-9/2019-2, pritožbo tožeče stranke zoper zgoraj navedeni sklep zavrnilo.

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je pri tukajšnjem sodišču dne 28. 8. 2019 vložila tožbo zoper navedeni sklep, ker je po njeni oceni tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, zagrešila bistveno kršitev določb postopka ter zmotno ugotovila dejansko stanje. Navaja, da je letno poročilo za leto 2018 oddal dne 15. 6. 2019, le-to pa je bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES dne 8. 7. 2019. Pojasnjuje še, da relevantno določilo ZGD-1 ustvarja zgolj domnevo, da je podjetnik, ki dve leti zapored ni oddal letnega poročila, prenehal opravljati dejavnost, vendar on na svojem sedežu še vedno posluje, kar izkazujejo izdani računi in pogodbe o zaposlitvi.

3. Skupaj s tožbo je tožnik v skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) podal tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe zoper izdani sklep. Sodišču predlaga odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa do izdaje pravnomočne odločbe, saj bi mu z njegovo izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda. Navaja, da zaradi izbrisa ne more poslovati, da sta brez zaposlitve ostali dve osebi, ki ju je imel zaposleni, ter da obstaja velika nevarnost, da bo izgubil svoje poslovne partnerje in s podjetništvom ne bo mogel nadaljevati. Pojasnjuje, da z odložitvijo izvršitve izpodbijanega akta ne bi bila prizadeta niti javna korist niti morebitna korist nasprotnih strank. Navaja še, da mu je s takšno odločitvijo kršena pravica do svobodne gospodarske pobude, in da ni podano sorazmerje med izpodbijanim ukrepom in posledicami.

4. Tožena stranka na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, je pa poslala predmetni upravni spis.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče ugotavlja, da je med strankama sporno, ali v danem primeru obstajajo razlogi za izbris tožnika iz Poslovnega registra Republike Slovenije.

7. Kot je pravilno navedel že prvostopni organ, AJPES na podlagi 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 po uradni dolžnosti izbriše podjetnika posameznika iz Poslovnega registra Republike Slovenije, če ji ta v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave.

8. Tožnik letnega poročila za leto 2017 ni predložil, česar v tožbi niti ne izpodbija, zatrjuje pa, da je letno poročilo za leto 2018 oddal dne 15. 6. 2019, kar je po izdaji sklepa AJPES-a o ugotovitvi obstoja za izbris iz Poslovnega registra Republike Slovenije.

9. Sodišče tako ugotavlja, da je letno poročilo tožnika za leto 2018 res objavljeno na spletnem portalu AJPES, vendar pa je bilo le-to oddano prepozno. Drugi odstavek 58. člena ZGD-1 namreč določa, da je letno poročilo majhnih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu in letno poročilo podjetnikov, treba zaradi javne objave predložiti AJPES-u v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Kot je pravilno ugotovila že tožena stranka, je ta rok v tožnikovem primeru potekel dne 31. 3. 2019, saj je njegovo poslovno leto enako koledarskemu. Posledice neizpolnitve zakonske obveznosti oddaje letnih poročil pa nastopijo že prvi dan zamude roka, saj peti odstavek 75. člena ZGD-1 določa, da AJPES izda sklep o obstoju izbrisnega razloga takoj, ko ugotovi, da obstaja izbrisni razlog iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.

10. V zvezi z ugovorom tožnika, da ZGD-1 ustvarja zgolj domnevo, da je podjetnik, ki dve leti zapored ni oddal letnega poročila, prenehal opravljati dejavnost, sodišče pojasnjuje, da iz same določbe petega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da AJPES izda sklep o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti takoj, ko ugotovi, da obstaja izbrisni razlog iz 2. točke tretjega odstavka tega člena. Zakon tako ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave.

11. Ob tem sodišče še dodaja, da iz upravnega spisa izhaja, da tožnik že v preteklih letih ni redno predlagal oziroma je zamujal s predložitvijo letnih poročil, tako je na primer v zadnjih petih letih predložil letna poročila le za leta 2014, 2016 in 2018, vsa pa so bila predložena po poteku predpisanega roka za predložitev.

12. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, in sicer dne 15. 6. 2019, je bil tožniku, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava, izdan pravilen in zakonit sklep.

13. Po obrazloženem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

14. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Dejansko stanje v zadevi namreč ni bilo sporno in ga ni bilo treba dopolnjevati, zaradi česar je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu, predlagano zaslišanje tožnika pa ni ustrezno substancirano in konkretizirano, saj iz tožbenih navedb ni razvidno, o katerem pravno odločilnem dejstvu naj bi bil sploh zaslišan in katera sporna vprašanja ali dokazi bi se naj na glavni obravnavi izvajali oziroma kaj bi se z morebitnimi dokazi dokazovalo. Tako oprava glavne obravnave ne bi v ničemer doprinesla k morebitni razjasnitvi stvari.

K II. točki izreka:

15. Tožnik je hkrati s tožbo predlagal tudi izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je v ZUS-1 posebej urejena v 32. členu in predstavlja institut, ki tožeči stranki omogoča, da ob določenih izpolnjenih pogojih, pred izdajo pravnomočne sodne odločbe, doseže odložitev izvršitve izpodbijanega akta (odložitvena začasna odredba) oz. da doseže drugačno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (ureditvena začasna odredba).

16. Že iz gramatikalne razlage citirane določbe izhaja, da gre za začasen ukrep sodišča, ki je vezan na tek upravnega spora, torej je časovno omejen in traja najdlje do pravnomočne odločitve sodišča o sami tožbi. Ta začasni ukrep je omejen tudi glede pravnih učinkov, saj se ne morejo raztezati preko meja postopka upravnega spora, ki se zaključi s pravnomočno odločitvijo sodišča. Učinkovito sodno varstvo tožnika se ob koncu postopka zagotavlja s sodbo sodišča, s katero se odloči v zadevi, zato s pravnomočnostjo preneha tudi pravni interes za izdajo začasne odredbe (glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 1/2018 z dne 12. 1. 2018, 12. in 13. točka obrazložitve).

17. Ker zoper predmetno sodbo sodišča v skladu z določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 ni pritožbe, to pomeni, da je le-ta z njeno izdajo postala pravnomočna. S tem pa je, glede na zgoraj povedano, odpadel tožnikov interes za izdajo začasne odredbe, zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

18. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 58, 58/2, 75, 75/3, 75/3-1, 75/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTgz