UPRS Sodba I U 2550/2017-16

Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ocenil, da bo ureditev strelišča, vključno z opozorilnimi znaki, bistveno ogrozila rekreacijsko funkcijo varovalnega gozda, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj organ šteje, da je tudi strelišče locirano v gozdu oziroma gozdnem prostoru, ter posledično odloča o obeh posegih (strelišču in območju varovanja), torej mimo zahtevka tožnika.

Sodišče soglaša z organom, da je funkcija gozda (1. člen ZG) tudi rekreacija, ter da je predvsem v varovalnih gozdovih funkcije gozdov, kot jih določajo gozdno gozdarski načrti, treba poudarjeno varovati. Vendar je treba tudi v primeru varovalnih gozdov popolno raziskati dejansko stanje in ugotoviti realne dejavnike ogrožanja v zvezi s funkcijo, ki bi bila lahko ogrožena.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove, Območna enota Ljubljana št. 3407-192/2017 z dne 7. 7. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana (prvostopenski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za izdajo soglasja za ureditev strelišča na zemljišču parc. št. 246/1 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 17. 5. 2017 podal vlogo za izdajo soglasja za odobritev postavitve oznak (PVC trak in opozorilne table), na gozdnem delu zemljišča. Ugotavlja, da je strelišče locirano na negozdnem delu parcele, kjer je v naravi asfaltirana površina (športno igrišče) in skladišče za gozdno lesne proizvode, do katerega vodi gozdna vlaka. Trakovi in opozorilne table se nahajajo na delu zemljišča, ki je po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu za gozdno gospodarsko enoto ... gozdno. Je del ureditvene enote, kjer so na prvi stopnji poudarjene ekološke in socialne funkcije: varovanje naravne dediščine, estetska, hidrološka, obrambna, rekreacijska, varovanje gozdnih zemljišč in sestojev. Gozdovi tega območja so zaradi izjemne poudarjene funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev razglašeni kot varovalni gozd po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uredba). Ureditev strelišča na izbrani lokaciji je neprimerna, saj posega v območje razglašenih varovalnih gozdov. Za ograditev gozda ob strelišču niso izpolnjeni osnovni zakonsko določeni pogoji in ni bilo pridobljenega soglasja lastnika zemljišča. Strelišče z varnostnim pasom v gozdu ima negativen vpliv na rekreacijsko funkcijo gozda oziroma rekreacijo, ki je prisotna in se izvaja že dlje časa (sprehajanje, tek,...). Preusmeritev obiskovalcev bi lahko ogrozila funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, saj bi se lahko zaradi novih poti zmanjšala stabilnost gozdnih tal oziroma sprožilo erozijske procese. Strelišče oziroma njegova zaščita onemogočata prost dostop do gozda in ovirata dosedanje gospodarjenje z gozdom.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabo določb Zakona o gozdovih (ZG) ter bistveno kršitev določb postopka. Strelišče se nahaja na pozidanem delu zemljišča, tožnik pa v delu gozdne parcele postavlja opozorilne table in trak, za vsakokratno rabo zemljišča posebej, ter jih po uporabi strelišča zopet odstrani. O tem je želel soglasje od organa. Organ je napačno ugotovil, da se na območju izvaja rekreacijska dejavnost že dlje časa, in sicer tek in sprehajanje. Izvajanje te dejavnosti ni bilo nikoli v postopku ugotovljeno in je to dejstvo protispisno. Tožnik v času izvajanja svoje dejavnosti ni nikoli videl na tem območju kogarkoli, ki bi se sprehajal ali tekal. Nepravilno je tudi ugotovljeno, da je mogoče pričakovati ogrožanje funkcij gozda s postavitvijo in odstranitvijo traku tožnika pred in po končanem treningu. V zvezi s tem, kako naj bi bila ogrožena funkcija gozda, če bi v eni polovici leta, nekajkrat popoldne za nekaj ur tožnik postavil opozorilni trak in nekaj opozorilnih tabel, ki ne onemogočajo gibanja živali in z ničemer ne vplivajo na funkcijo gozda, izpodbijana odločba ne obrazloži. Zmotno navaja, da je tožnik ogradil gozd po določilu 24. člena ZG. Ograditev gozda je trajni oziroma dolgotrajni poseg v gozd. Začasna postavitev opozorilnih tabel in trakov za približno dve uri tedensko ne predstavlja ograditve gozda. Postavitev tabel ne predstavlja omejitve gibanja, torej ograjevanje dela gozda. Trak pa prav tako ne predstavlja omejitve gibanja, temveč le opozorilo na izvajanje dejavnosti na strelišču. Izpodbijana odločba je napravila napačen sklep o dejanskem stanju v smeri škodovanja primarnih funkcij gozda. Neobrazloženo je tudi, da bi se z občasno kratkotrajno postavitvijo opozorilnega traku in tabel ogrozile primarne funkcije gozda. Izpostavlja določbo 22. člena Ustave RS, saj po vedenju tožnika vse lovske družine v RS izvajajo streljanje na svojih streliščih, ki so vsa v gozdovih, ter na enak način kot tožnik, ob izvajanju aktivnosti postavijo opozorilni trak in table, ki jih po izvajanju odstranijo, pa nobena lovska družina do sedaj ni prejela tovrstne odločbe. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet izpodbijane odločbe je soglasje iz prvega odstavka 21. člena ZG. Po tej določbi je za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor treba pridobiti soglasje zavoda. V obravnavani zadevi je tožnik zaprosil za soglasje za odobritev postavitve oznak (PVC trak in opozorilne table) na gozdnem delu zemljišča, z namenom zavarovanja strelišča. Iz vloge z dne 17. 5. 2017 izhaja, da je tožnik za soglasje zaprosil za občasno postavitev oznak in napeljavo traku v času izvajanja streljanja na delu zemljišča, ki je gozd.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ocenil, da bo ureditev strelišča, vključno z opozorilnimi znaki, bistveno ogrozila rekreacijsko funkcijo varovalnega gozda (tako je povzel tudi drugostopenjski organ na strani 4 odločbe), pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj organ šteje, da je tudi strelišče locirano v gozdu oziroma gozdnem prostoru ter posledično odloča o obeh posegih (strelišču in območju varovanja), torej mimo zahtevka tožnika. Obrazložitev je v tem obsegu nepopolna in se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

8. Kolikor pa se obrazložitev izpodbijane odločbe nanaša zgolj na vlogo tožnika – začasna postavitev opozorilnih tabel in PVC trak, pa sodišče soglaša s tožnikom, da je organ napačno uporabil 24. člen ZG, ko je štel, da tožnik zahteva soglasje za ograditev gozda, saj iz vloge izhaja, da bo opozorilne table in PVC trak začasno postavljal, pri ograditvi gozda, kot to določa 24. člen ZG, pa gre za dolgotrajnejši (stalnejši) poseg.

9. Organ pa je tudi napačno uporabil določbo tretjega odstavka 21. člena ZG oziroma v tem zvezi podal nepopolno obrazložitev. Obrazlaga, da bi postavitev strelišča z varnostnim pasom v gozdu imela negativen vpliv na rekreacijsko funkcijo gozda oziroma na rekreacijo, ki je prisotna in se izvaja že dalj časa (sprehajanje, tek, …).

10. Sodišče soglaša z organom, da je funkcija gozda (1. člen ZG) tudi rekreacija, ter da je predvsem v varovalnih gozdovih funkcije gozdov, kot jih določajo gozdno gozdarski načrti, treba poudarjeno varovati. Vendar je treba tudi v primeru varovalnih gozdov popolno raziskati dejansko stanje in ugotoviti realne dejavnike ogrožanja v zvezi s funkcijo, ki bi bila lahko ogrožena. Tožnik ugovarja, da odločba protispisno ugotavlja, da se na področju obravnavane parcele izvajajo rekreacijske dejavnosti teka in hoje, pri čemer iz izpodbijane odločbe res ne izhaja, ali področje zavarovanja prekinja ustaljene pohodne poti oz. na podlagi katerih dokazov je organ navedeno ugotovil.

11. Predvsem pa organ pri svoji oceni, da bo ogrožena rekreacijska funkcija gozda in da bi preusmeritev obiskovalcev v tem prostoru lahko ogrozila tudi funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, saj bi se lahko zaradi ureditve novih poti zmanjšala stabilnost gozdnih tal oziroma sprožilo erozijske procese, ni upošteval trajanja postavitve tabel in traku (tožnik v tožbi zatrjuje dve uri tedensko), v zvezi z določbo tretjega odstavka 21. člena ZG, ki je podlaga organu, da soglasje odkloni. Po tej določbi namreč soglasja ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda. Iz obrazložitve ne izhaja, ali organ lahko naredi enake zaključke kot jih je napravil, tudi ob upoštevanju trajanja varovanja, torej ali tudi za predlagano časovno obdobje lahko zaključi, da bosta bistveno ogroženi funkciji, kot sta rekreacija in varovanje. Tožnik namreč utemeljeno ugovarja, da iz obrazložitve ne izhaja, ali je organ trajanje varovanja upošteval.

12. Ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo tudi posledično napačno uporabljeno materialno pravo in kršenje določbe postopka, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

Datum zadnje spremembe:

06.11.2019

Podobni dokumenti:

• sodba I U 63/2013
• sodba I U 1594/2012
• sodba I U 1177/2011