<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 611/2018-20

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.611.2018.20
Evidenčna številka:UP00027085
Datum odločbe:29.01.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Mira Dobravec Jalen (preds.), Irena Polak Remškar (poroč.), Petra Hočevar
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:kmetijska zemljišča - delna odobritev pravnega posla - ničnost - javna dražba

Jedro

Glede na to, da A. d.o.o. ni bil lastnik nepremičnin (ampak zgolj dolžnik), sodišče pravnega posla med njim in B.B. s svojimi ravnanji v izvršilnem postopku ni moglo nadomestiti. Pravni posel med B.B. in A. d.o.o. zato ni bil sklenjen, odobritev neobstoječega pravnega posla pa pomeni, da je takšna odločba neizvršljiva.

Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Upravne enote Ribnica št. 330-989/2015-55 z dne 6. 11. 2017 izreče za nično v točki 1 izreka v delu, v katerem je odločeno, da se odobri prenos kmetijskih zemljišč od podjetja A. na B.B..

II. V ostalem delu se tožba zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odobril prenos kmetijskih zemljišč parc. št. 1431/2, 1424/8, 1424/9, vse k. o. ..., do celote, od podjetja A. in tožnika, na kupca B.B. (1. točka izreka), zavrnil prenos stavbnih zemljišč (2. točka izreka) in odločil, da se tožnikov zahtevek za povračilo stroškov postopka zavrne (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je vodil ponovljeni postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1853/2016 z dne 20. 6. 2017. S to sodbo je sodišče odpravilo njegovo odločbo z dne 12. 9. 2016, ker ni moglo preizkusiti, kdo je stranka v predmetnem postopku, tj. ali je to A. d.o.o. ali tožnik ali oba skupaj. Zato je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku ugotovil, da sta v izvršilnem postopku dolžnika oba, lastnik nepremičnin pa je tožnik. Nadalje ugotavlja, da je B.B. dne 4. 5. 2015 vložil vlogo za odobritev nakupa zemljišč parc. štev. *140, 1431/2, 1424/1, vse k.o. .... K vlogi za odobritev nakupa je priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Kočevju o naroku za 2. dražbo za prodajo nepremičnin v izvršilni zadevi In 32/2014 z dne 4. 5. 2015, ki vsebuje sklep sodišča, da je B.B. ponudil najvišjo ceno za nakup teh zemljišč. Iz potrdila o namenski rabi je razvidno, da je zemljišče parc. št. *140 opredeljeno kot stavbno, zemljišči parc. št. 1431/2 in 1424/1 pa kot kmetijski zemljišči. Ker je ob vpogledu v uradne evidence ugotovil, da parc. št. *140 in 1424/1 ne obstajata več, je vlagatelj pri Okrajnem sodišču v Kočevju pridobil sklep In 32/2014-63 z dne 25. 5. 2015 o popravi zapisnika. Iz njega izhaja, da je vlagatelj ponudil najvišjo ceno za nakup zemljišč parc. št. 1424/1, iz katere sta tekom postopka prodaje nepremičnin nastali parc. št. 1424/9 in 1424/8, ter parc. št. 1431/2 in parc. št. *140, iz katere so nastale parc. št. 2517, 2526, 2516, 2521, 2522, 2520, 2523, 2646, 2514, 2519, 2525, 2527, 2524, 2518, 2528 in 2515, vse k.o. .... Iz dopisa Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 22. 8. 2016 izhaja, da je ta sklep postal pravnomočen dne 20. 6. 2015, kar pomeni, da se tožnik ne more več sklicevati na nepravilnosti pri njegovi izdaji. Ugotavlja, da iz odgovorov Okrajnega sodišča v Kočevju na njegove poizvedbe izhaja, da je javna dražba potekala v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poleg tega je sodišče v sodbi I U 1853/2016 z dne 20. 6. 2017 zavzelo stališče, da kršitev, ki naj bi jih zagrešilo izvršilno sodišče na javni dražbi, ni mogoče ugotavljati v postopku odobritve pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Prvostopenjski organ ugotavlja, da so v zadevi izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev pravnega posla, zato je ugodil predlogu B.B. in odobril pravni posel nakupa nepremičnin, ki so kmetijska zemljišča. Ker se pri prometu stavbnih zemljišč ne uporabljajo določbe ZKZ, pa je vlogo stranke v delu, ki se nanaša na stavbna zemljišča, zavrnil.

2. Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil, in sicer je spremenil drugo točko izreka prvostopenjske odločbe in odločil, da se vloga za odobritev prenosa stavbnih zemljišč zavrže. V ostalem delu šteje, da je pritožba neutemeljena. Ugovor, da organ ni ugotavljal pogojev za odobritev prenosa po ZKZ, je zavrnilo že Upravno sodišče v sodbi I U 1853/2016 z dne 20. 6. 2017, ko je pojasnilo, da je obseg presoje v postopku po 25. členu ZKZ tak, kot izhaja iz stališča Vrhovnega sodišča, izraženega v sklepu X Ips 119/2014 z dne 10. 9. 2014. Nadalje je Upravno sodišče v zadevi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010 zavzelo stališče, da se pri prodaji na javni dražbi, opravljeni v izvršilnem postopku, vrstni red predkupnih upravičencev ne ugotavlja v upravnem postopku odobritve pravnega posla. V tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ, in sicer je pravica predkupnega upravičenca zavarovana po 182. členu ZIZ. Naloga upravne enote je preveriti, ali vloga za odobritev pravnega posla izpolnjuje vse predpisane pogoje, določene v ZKZ. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je potrebno vlogi v delu, ki se nanaša na kmetijska zemljišča, ugoditi, saj gre za promet, katerega predmet so kmetijska zemljišča (17. člen ZKZ). ZKZ se uporablja za promet s kmetijskimi zemljišči, s stavbnimi pa le v primeru, če so del zaščitene kmetije. Ker v tem primeru ne gre za zaščiteno kmetijo, režim iz ZKZ za ostala zemljišča, ki so stavbna, ne velja. Zato je potrebno vlogo zavreči in ne zavrniti, kot je to storil prvostopenjski organ. Drugostopenjski organ je pomanjkljivost prvostopenjske odločbe saniral tako, da je spremenil 2. točko izreka odločbe.

3. Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi najprej pojasnjuje dosedanji potek postopka. Nato navaja, da toženka ni utemeljila, zakaj so podani zakonsko predpisani razlogi, da se odobri prenos zemljišč na kupca. Ker v obrazložitvi zgolj popisuje potek postopka, prvostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Bistvena kršitev postopka je podana tudi zato, ker je odobren prenos kmetijskih zemljišč od podjetja A. in B.B., medtem ko iz zemljiškoknjižnega stanja nedvomno izhaja, da je zemljiškoknjižni lastnik zgolj tožnik in ne oba subjekta. Opisuje številne kršitve, do katerih je prišlo v postopku javne dražbe, zaradi česar je bila nezakonita. Opozarja, da je med postopkom prodaje, in sicer po izdaji odredbe o prodaji nepremičnin, prišlo do parcelacije, kar pomeni, da so bile prodane nepremičnine, ki v trenutku prodaje niso obstajale. Meni, da so bila kršena tudi pravila postopka po ZKZ. Vlagatelj v upravnem postopku ni predložil v skladu z zakonom izdane pravne podlage, saj je vložil vlogo za odobritev pravnega posla v zvezi z nepremičninami, ki ne obstajajo. Poleg tega ni izkazan noben primer, ko se nepremičnine po 18. členu ZKZ smejo deliti. Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni ugotavljal, ali je bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev, določen v 23. členu ZKZ, kar bi moral storiti, saj izvršilno sodišče nima podlage, da bi izvedlo postopek po 23. členu ZKZ, ampak je to v izključni domeni upravne enote. Tudi sicer iz prvostopenjske odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je promet nepremičnin potekal po postopku in na način, določen v 25., 19. in 23. členu ZKZ. Tožnik sodišču primarno predlaga, naj obe odločbi odpravi ter odloči, da se zahteva predlagatelja za odobritev prenosa nepremičnin zavrne. Podredno predlaga, naj sodišče navedeni odločbi odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. V obeh primerih zahteva povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem kot neutemeljene prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri razlogih, ki izhajajo iz upravnih odločb. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

5. Sodišče glede obsega preizkusa izpodbijanega akta najprej ugotavlja, da iz navedb v točki II tožbe izhaja, da je s tožbo napaden tisti del odločbe, s katerim je prvostopenjski organ odobril pravni posel, to je 1. točka izreka izpodbijanega akta. Za tožbo zoper drugo točko izreka (v kateri je bil zahtevek za odobritev pravnega posla s stavbnimi zemljišči zavržen) pa tožnik tudi sicer ne bi imel pravnega interesa. Zato je presojalo zakonitost odločitve, ki jo vsebuje 1. točka izreka prvostopenjske odločbe.

K I. točki izreka:

6. Sodišče je tisti del odločitve, s katerim je toženka odobrila tudi pravni posel med podjetjem A. d.o.o. in B.B., izreklo za ničen iz razlogov kot sledi (68. člen ZUS-1).

7. Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti.

8. Iz izpodbijane odločbe izhaja, tega dejstva pa tožba tudi ne izpodbija, da je izključni lastnik nepremičnin, ki so bile prodane na javni dražbi v izvršilnem postopku, tožnik. Pojasnjeno je, da je A.d.o.o. v izvršilnem postopku nastopal (zgolj) kot dolžnik. Iz 167. in naslednjih členov ZIZ izhaja, da v izvršilnem postopku, katerega predmet je prodaja nepremičnin, sodišče pri sklepanju pravnega posla nadomesti siceršnja prostovoljna dejanja prodajalca. Prodajalec oziroma lastnik nepremičnine torej posla ne sklepa sam, ampak do sklenitve pravnega posla pride proti njegovi volji. Na javni dražbi ali izjemoma tudi z neposredno pogodbo sklenjen pravni posel, katerega predmet so kmetijska zemljišča, je nato predmet odobritve po ZKZ. Brez dvoma se, kot izhaja tudi iz 168. člena ZIZ, v sodnem postopku, lahko prodajajo samo nepremičnine, ki so last dolžnika oziroma katerega izmed več dolžnikov, kadar je teh več. Glede na to, da A. d.o.o. ni bil lastnik nepremičnin (ampak zgolj dolžnik), sodišče pravnega posla med njim in B.B. s svojimi ravnanji v izvršilnem postopku ni moglo nadomestiti. Pravni posel med B.B. in A. d.o.o. zato ni bil sklenjen, odobritev neobstoječega pravnega posla pa pomeni, da je takšna odločba neizvršljiva. Tožnik sicer ničnosti ni izrecno uveljavljal, ampak je to nepravilnost uveljavljal kot razlog za odpravo odločbe. Vendar mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 64. člena ZUS-1). Zato je ta del odločbe izreklo za ničnega, saj ta nepravilnost v preostali del odločitve ne posega in ne ovira njene izvršljivosti. Izrek odločbe, brez njenega ničnega dela, se tako glasi: "Prenos kmetijskih zemljišč parc.št. 1431/2, 1424/9, 1424/8, vse k.o. ..., do celote (delež 1/1), od tožnika kot dolžnika v izvršilnem postopku In 32/2014, na kupca B.B., se odobri."

K II. točki izreka:

9. V ostalem je tožba neutemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

10. Tožnik nima prav, ko trdi, da je toženka odločala o odobritvi pravnega posla z nepremičninami, ki ne obstojijo. B.B. je res vložil vlogo za odobritev pravnega posla s parc. št. *140, 1431/2 in 1424/1, vse k.o. ..., vendar pa je kasneje predložil popravni sklep In 32/2014 z dne 25. 5. 2015, v katerem so navedene obstoječe parcele, tj. tiste, o katerih je toženka z izpodbijanim aktom odločila. Pri tem ZUP izrecno dopušča, da vlagatelj do izdaje odločbe svojo vlogo popravi (67. člen) kot tudi, da zahtevek spremeni (133. člen). Toženka ugotavlja, da je citirani sklep po pojasnilu Okrajnega sodišča v Kočevju pravnomočen in temu dejstvu tožnik v tožbi ne oporeka. Ker je vprašanje, katere parcele so predmet pravnega posla, v postopku njegove odobritve, predhodno vprašanje, pa je upravni organ na ta posamični akt, iz katerega izhaja predmet odobritve, vezan (drugi odstavek 147. člena ZUP). Tožnik lahko ugovor, da so bile na javni dražbi prodane neobstoječe parcele, uveljavlja kvečjemu v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine (192. člen ZIZ).

11. Enako velja za ostale zatrjevane kršitve, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Sodišče je že v zadevi I U 1853/2016 z dne 20. 6. 2017 tožniku pojasnilo, da v postopku odobritve pravnega posla kršitev iz drugega, izvršilnega postopka, ni mogoče uveljavljati. V upravnem postopku in upravnem sporu je mogoče uveljavljati zgolj kršitve, storjene v upravnem postopku odobritve pravnega posla. Nepravilnosti pri dražbi se tudi po izrecni določbi šestega odstavka 189. člena ZIZ uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

12. Po presoji sodišča toženka utemeljeno ni preverjala, ali je bil upoštevan prednostni vrstni red predkupnih upravičencev po 23. členu ZKZ. V primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi se v upravnem postopku ne ugotavlja, ali je bil ta vrstni red upoštevan. Pri prodaji nepremičnin na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka namreč to vprašanje specialno ureja 182. člen ZIZ, po katerem ima tisti, ki ima zakonito (...) predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če na poziv sodišča takoj po končani javni dražbi (...) izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino. Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je torej mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.1

13. Toženka tudi pravilno šteje, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča, do katere je prišlo v sodnem izvršilnem postopku, preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča.2 Pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije se ne odobri: - če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena; - če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; - če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona.

14. Ker je toženka ugotovila, da v konkretnem primeru ne gre za zemljišča, ki bi bila del zaščitene kmetije, 18. člen ZKZ ni pravno relevanten. Glede na to, da je pravni promet potekal po določbah ZIZ, je nadalje že pojmovno izključeno preverjanje, ali je potekal skladno z ZKZ; prav tako pa se o tem, ali je spoštovan prednostni vrstni red kupcev, kot je bilo že navedeno, presoja v izvršilnem postopku. Glede na to je morala toženka poleg tega, da je ugotovila, med kom je potekal promet, ugotoviti le še to, ali gre za posel s kmetijskimi zemljišči, saj posli s stavbnimi zemljišči, ki niso del zaščitene kmetije, po ZKZ niso predmet odobritve. To pa je tudi storila.

15. Ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Sodišče ni pribavljalo spisa In 32/2014 in ni vpogledalo v listine iz tega spisa, ki jih kot dokaz navaja tožnik, ker v tem upravnem sporu niso pravno relevantne. Stranka lahko namreč kršitve izvršilnega postopka, kot je bilo že pojasnjeno, uveljavlja le v izvršilnem postopku. Prav tako sodišču ni bilo potrebno vpogledati v zemljiškoknjižne izpiske, saj so dejstva, ki se tičejo parcelacije zemljišč med strankama, nesporna. Nesporno je tudi, kdo je lastnik nepremičnin, saj to izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v izpodbijanem aktu, kateremu tožnik ne nasprotuje, ampak v tožbi sam zatrdi, da je njihov izključni lastnik.

K III. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. V delu, v katerem je sodišče odločbo izreklo za nično, tega ni mogoče šteti za uspeh tožnika v postopku, saj je postopalo po uradni dolžnosti.

-------------------------------
1 Glej I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010
2 Glej XIps 119/2014 z dne 10. 9. 2014


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 20, 21, 23, 25
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 279, 279/1, 279/1-3
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 168

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTc1