<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 716/2018-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.716.2018.7
Evidenčna številka:UP00026951
Datum odločbe:14.02.2019
Senat, sodnik posameznik:Andrej Kmecl (preds.), Lara Bartenjev (poroč.), Irena Grm
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:ukrep okoljskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen

Jedro

Tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da ni odgovoren za odlaganje in kopičenje odpadkov po prenehanju delovanja podjetja A. d. o. o., ki je šlo leta 2011 v stečaj. Kot je tožniku pravilno in izčrpno pojasnil drugostopenjski organ, bi ta ugovor lahko podal v ugovoru zoper inšpekcijsko odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-1260/2016-2 z dne 2. 6. 2016, s katero je bilo odločeno, da je tožnik zavezanec za odstranitev odpadkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni inšpekcijski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da je tožnik v 15 dneh po vročitvi tega sklepa dolžan plačati denarno kazen v znesku 10.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06182-1260/2016-8 z dne 8. 11. 2016, sicer se bo prisilno izterjala (1. in 2. točka izreka). Določil mu je nov rok za izpolnitev obveznosti, in sicer do 31. 3. 2018 in zagrožena nova denarna kazen v višini 10.000,00 EUR (3. točka izreka), če obveznosti v tem roku ne bo izpolnil. Ugotovil je še, da v dosedanjem izvršilnem postopku in postopku izdaje tega sklepa posebni stroški niso nastali (4. točka izreka) ter odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe (5. točka izreka).

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo tožniku z odločbo št. 06182-1260/2016-2 z dne 2. 6. 2016 naloženo, da mora do 31. 8. 2016 odstraniti vse odpadke, ki se nahajajo na zemljišču s parc. št. 704/1, 705/1, 705/2 in 712/1 vse k.o. .... Ker tožnik navedene odločbe do tega roka ni izvršil, mu je bil na podlagi 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 8. 11. 2016 izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06182-1260/2016-8, s katerim mu je bilo zagoženo, da se bo kot prisilno sredstvo uporabila denarna kazen v znesku 10.000,00 EUR, če do 3. 5. 2017 ne bo izvršil odrejene obveznosti. Inšpektorica za okolje je opravila več inšpekcijskih pregledov in ugotovila, da tožnik odrejene obveznosti ni izvršil. Iz tožnikovih izjav na zaslišanju dne 24. 11. 2017 izhaja, da se tožnik zaveda, da svoje obveznosti ni izpolnil. Pri izdaji sklepa se sklicuje na določbe ZUP in 157. b člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1).

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnik se se s takšno odločitvijo ne strinja in se v tožbi sklicuje na razloge, ki jih je navedel v pritožbi, in sicer, da je leta 2011 prišlo do stečaja podjetja A. d. o. o., od takrat pa niti on niti kakršno koli „pravno telo“, povezano z njim, ne posluje, in tako posledično ne nosi odgovornosti za kopičenje odpadkov.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo.

8. ZUP torej v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.

9. V obravnavani zadevi je bilo tožniku s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06182-1260/2016-8 z dne 8. 11. 2016 zagroženo, da se bo kot prisilno sredstvo uporabila denarna kazen v znesku 10.000 EUR, če do 3. 5. 2017 ne bo izvršil odrejene obveznosti. Ker ni sporna ugotovitev, da tožnik v času, ko so bili opravljeni inšpekcijski pregledi, in tudi v času, ko je bil zaslišan (24. 11. 2017), naložene obveznosti ni izpolnil, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Pri tem iz izpodbijane odločbe izhaja neprerekana navedba toženke, da je tožnik sam izjavil, da odpadkov še ni odstranil, torej, da se je svoje obveznosti zavedal.

10. Tožnik zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da ni odgovoren za odlaganje in kopičenje odpadkov po prenehanju delovanja podjetja A. d. o. o., ki je šlo leta 2011 v stečaj. Kot je tožniku pravilno in izčrpno pojasnil drugostopenjski organ, bi ta ugovor lahko podal v ugovoru zoper inšpekcijsko odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-1260/2016-2 z dne 2. 6. 2016, s katero je bilo odločeno, da je tožnik zavezanec za odstranitev odpadkov. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da zoper navedeno odločbo pravnega sredstva ni vložil in je postala pravnomočna. Da izpodbijanega sklepa zaradi objektivnih razlogov ne bi mogel izvršiti, pa tožnik ne navaja.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), je sodišče odločilo brez glavne obravnave.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 298

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTY1