UPRS Sodba I U 233/2018-22

Jedro

V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.

Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se iz kmetijskega gospodarstva ..., katerega nosilec je tožnik, s sedežem kmetije na naslovu ..., izbrišejo deli GERK-ov in sicer: - del GERK ..., domače ime ..., travnik (1300), ki obsega površino 10.965,01 m2, - del GERK ..., domače ime ..., travnik (1300), ki obsega površino 1.284,39 m2, - del GERK ..., domače ime ..., travnik (1300), ki obsega površino 2.185,81 m2, - del GERK ..., domače ime ..., njiva (1000), ki obsega površino 8.318,94 m2, - del GERK..., domače ime ..., travnik (1300), ki obsega površino 8.526,45 m2, - del GERK ..., domače ime ..., njiva (1000), ki obsega površino 4.549,86 m2, - del GERK..., domače ime ..., travnik (1300), ki obsega površino 8.736,88 m2, - del GERK ..., domače ime ..., njiva (1100), ki obsega površino 1.100,33 m2; predmetni deli GERK-ov ležijo na delu kmetijskih zemljišč s parc. št. 2213, 2223, 2232, 694, 494, 2099/16, 2099/208, 2099/209, 2681/1, 2681/2, 2774, 2242/12, vse k.o. ... (1. točka izreka), da se izbrisani deli GERK iz 1. točke izreka odločbe pripišejo kmetijskemu gospodarstvu ..., katerega nosilec je A.A., namestnik nosilca pa B.B. (2. točka izreka), da po dokončnosti te odločbe vpiše Upravna enote Vrhnika po uradni dolžnosti spremembe v Register kmetijskih gospodarstev in o vpisanih spremembah obvesti nosilca z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni bilo (4. točka izreka).V obrazložitvi je navedel, da je po uradni dolžnosti na pobudo B.B.uvedel postopek ugotavljanja pravilnosti prijavljenih podatkov GERK v Registru kmetijskih gospodarstev za kmetijsko gospodarstvo ..., nosilca - tožnika. Citiral je določbe Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) ter ugotovil, da je na obravnavanih zemljiščih vpisana lastninska pravica na C.C. in Č.Č., vsakemu v deležu do 3/48, tožnika v deležu do 3/24, B.B. v deležu do 24/48, D.D. in E.E., vsakemu v deležu do 6/48. B.B. je solastnik navedenih zemljišč do ½, od Č.Č. in C.C., solastnikov do 6/48, pa ima soglasje oziroma dogovor o koriščenju zemlje z dne 24. 4. 2013. Tožnik je izbrisu GERK-ov ugovarjal, pri tem opozoril, da je soglasje za koriščenje zemlje iz leta 2013. B.B. je nato na poziv organa predložil novejše soglasje za uporabo (z dne 7. 7. in 11. 7. 2017). Ker B.B. izkazuje pravico do uporabe zemljišč, tožnik pa ne, je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

2. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je odločitev napačna. B.B. že v osnovi ne bi smel pridobiti teh zemljišč, ker jih je pridobil protipravno na osnovi dveh darilnih pogodb, ki sta neveljavni, saj ni bil v sorodstvu s prodajalci. Ker tožnik za sklenitev teh darilnih pogodb ni vedel, se ni mogel pritožiti na sklenitev pravnega posla. S tema pogodbama se je B.B. izognil objavi ponudbe na oglasni deski, ker je vedel, da bo imel tožnik kot solastnik prednostno pravico pri obeh nakupih. Organ je ti darilni pogodbi odobril. Tožnik je zato predlagal, da sodišče razveljavi vpis teh GERK-ov na kmetijsko gospodarstvo nosilca A.A., nadalje vpis dve leti prej prenesenih GERK-ov na kmetijsko gospodarstvo nosilca A.A. (po navedenih darilnih pogodbah) in da razveljavi sklenitev pravnega posla za darilni pogodbi med D.D. in E.E. ter med D.D. in F.F. Dodal je še, da je protiustavno, da ne more razpolagati s svojim premoženjem.

4. Toženka na tožbo v danem roku ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na tožbo navedel, da ima za pravne posle vso dokumentacijo, kot tudi, da je bil vpis GERK-ov po teh pravnih poslov opravljen po zakonu. Ne drži, da tožnik ne more razpolagati s svojim premoženjem, saj poleg svojega deleža obdeluje tudi skoraj ves njegov delež in deleže ostalih solastnikov in to brez plačila najemnine. Poleg tega pa je imel na svojem gospodarstvu vpisane tudi GERK-e teh zemljišč, brez njegovega soglasja. Smiselno je predlagal zavrnitev tožbe.

6. Tožnik je v dodatni vlogi še dodal, naj sodišče poleg že navedenega preveri še vpise vseh GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu B.B., ker ima po tožnikovih podatkih vpisanih tudi veliko zemljišč od pokojnikov oziroma oseb, ki živijo v tujini in od njih nima soglasja za uporabo.

7. Stranka z interesom B.B. je v naknadni vlogi prerekal navedbe tožnika, vztrajal pri povedanem in dal pobudo, da se uredijo parcele iz solastniškega stanja v lastniško stanje do celote.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporna odločitev o izbrisu GERK-ov tožnika.

10. Pri svoji odločitvi se je organ oprl na: - 5. člen ZKme-1, po katerem ima nosilec (kmetijskega gospodarstva - op. sod.) pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona; šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek); šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč; pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča (drugi odstavek), - 7. člen ZKZ, po katerem za učinkovitejše izvajanje prve alineje prejšnjega odstavka zadostuje, ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in način rabe zemljišča: - soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini (prva alineja drugega odstavka), in - 32. člen Pravilnika, po katerem lahko upravna enota pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč (prvi odstavek); če nosilec dokazil iz prejšnjega odstavka ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni, upravna enota odloči o izbrisu GERK ali dela GERK iz RKG (drugi odstavek); vlogo za ugotavljanje pravice do uporabe vpisanih zemljišč v RKG pa lahko vloži lastnik ali uporabnik zemljišč, ki izkaže pravico do uporabe zemljišč, ki so prijavljena v GERK (tretji odstavek).

11. Tudi po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna. Kot je razvidno iz podatkov upravnih spisov, je vlogo za ugotavljanje pravice do uporabe vpisanih zemljišč v RKG vložil (v tem sporu) stranka z interesom B.B., ki je po podatkih zemljiške knjige solastnik zemljišč, na katerih so vpisani obravnavani GERK-i, do 1/2, na poziv organa (po opozorilu tožnika) pa je predložil še (ponovno) soglasje za uporabo zemljišč solastnikov Č.Č. in C.C. do 1/8. Organ je tako pravilno zaključil, da je B.B. izkazal pravico do uporabe več kot ½ zemljišč v solastnini (tožnik pa je solastnik le do 1/8), zaradi česar je pravilno zaključil, da je podana podlaga za izbris GERK-ov tožnika na zemljiščih.

12. Tožnik ugovarja, da glede na zgoraj citirane materialnopravne določbe za izbris GERK-ov ni podlage, ker je B.B. zemljišča pridobil na podlagi darilnih pogodb, ki nista bili veljavno sklenjeni (darovalki nista s B.B. v sorodu, ponudba ni bila objavljena na oglasni deski upravne enote, organ je pogodbi vseeno odobril). Sodišče tožniku pojasnjuje, da v tej zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč. To pa je B.B. izkazal, saj je po podatkih zemljiške knjige solastnik do ½ (in kot že povedano, ima soglasje za uporabo še do 1/8 teh zemljišč). Tožnik pa lahko (kljub izbrisu GERK-ov) še vedno razpolaga s svojim premoženjem - ga proda, da v zakup, ipd. Če pa ga želi obdelovati (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima pa tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati (zgoraj povzete) zakonske pogoje. Če pa tožnik meni, da je pri sklenitvi darilnih pogodb prišlo do kršitev zakona v njegovo škodo, pa lahko te uveljavlja s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti.

13. Ker pa je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba o izbrisu določenih GERK-ov tožnika na tam navedenih zemljiščih, domnevno nepravilno vpisani GERK-i na zemljiščih B.B. (kar tožnik tudi ugovarja), na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

14. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

06.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 26/2018-14
• UPRS Sodba III U 92/2018-18
• UPRS sodba I U 1404/2017-16