UPRS Sodba III U 107/2019-6

Jedro

Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno sodno odločitvijo in jo želi zato izpodbijati, za odobritev BPP ne zadošča, pač pa morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji.

Izrek

Tožba se zarvne.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp 16/2019-4 z dne 6. 3. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je bila pod I. točko izreka zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe in dopolnitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, št. III U 265/2018, pod II. točko izreka pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predlogov za dopustitev revizije, obnovo postopka in za vrnitev v prejšnje stanje, v zvezi s sklepom Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici št. III U 265/2018-5 z dne 11. 12. 2018.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik na sodišče dne 3. 1. 2019 posredoval vlogo, naslovljeno kot "Absolutni ugovor zoper sklep Upravnega sodišča RS v Novi Gorici, št. III U 265/2018-5 z dne 11. 12. 2018". V delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev BPP je bila vloga odstopljena v reševanje pristojnemu organu za BPP Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju tožena stranka). Po pozivu je tožnik prošnjo za BPP dne 19. 2. 2019 dopolnil z izpolnjenim obrazcem BPP št. 1- prošnja za dodelitev BPP. Tožena stranka je v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pridobila sodni spis št. III U 265/2018 in ugotovila, da se je pod št. III U 265/2018 vodil postopek v zvezi s tožbo, ki jo je prosilec vložil zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Bpp 202/2018 z dne 4. 7. 2018, o kateri je bilo odločeno s sklepom št. III U 265/2018-3 z dne 6. 11. 2018 in zoper katerega je prosilec vložil pritožbo. O tej pritožbi je bilo odločeno s sklepom št. III U 265/2018-5 z dne 11. 12. 2018. Glede na stanje zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, je pristojni organ za BPP štel, da prosilec smiselno prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo zoper navedeni sklep, to je za sestavo in vložitev pritožbe oziroma njeno dopolnitev ter za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predlogov za dopustitev revizije, obnovo postopka in za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z navedenim sklepom.

3. Glede odločitve iz I. točke izreka izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na prvi in na drugi odstavek 11. člena ZBPP in na tej podlagi oblikovano sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi št. X Ips 296/2014 in sodbe Upravnega sodišča v zadevah št. I U 504/2017, II U 153/2016 in II U 60/2015). Ugotavlja, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep št. III U 265/2018-5 istega dne kot prošnjo za BPP, kar pomeni, da je bilo dejanje (sestava in vložitev pritožbe) na dan vložitve prošnje že opravljeno, zato mu BPP za sestavo in vložitev pritožbe ni moč priznati. V nadaljevanju se tožena stranka glede uveljavitve nujne BPP sklicuje na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP. Iz upravnega spisa št. III U 265/2018 izhaja, da je bil prosilcu izpodbijani sklep vročen 17. 12. 2018, zadnji, petnajsti dan za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa je iztekel v torek 1. 1. 2019. Ker pa je bil to praznik, je rok za vložitev pritožbe izrekel v četrtek 3. 1. 2019. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je bil tožnik v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, da se lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže kot nedovoljeno, četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo. Pritožbe, ki jo vloži sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku in bi bila tako zavržena kot nedovoljena.

4. Glede II. točke izreka izpodbijane odločbe tožena stranka pojasni, da je z obravnavano prošnjo tožnik prosil za dodelitev nujne in izjemne BPP za vložitev predlogov za dopustitev revizije, obnove postopka in vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s sklepom št. III U 57/2018-10 (pravilno št. III U 265/2018-5), ki pa jo je bilo treba tudi v tem delu zavrniti. Tožena stranka obširno povzame zakonsko ureditev revizije po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, kot izrednega pravnega sredstva, ki ga lahko stranka vloži pod točno določenimi pogoji (v roku 15 dni od vročitve sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije), in to le zoper pravnomočno sodbo ali sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Revizije zoper sklep, ki še ni pravnomočen, ZPP ne predvideva.

5. Izredno pravno sredstvo, ki ga je moč vložiti zoper pravnomočno sodbo ali sklep, s katerim je bil postopek v upravnem sporu pravnomočno končan, je tudi obnova postopka. V tej zvezi tožena stranka navaja določbe 96. in 97. člena ZUS-1. Ugotavlja, da do vložitve obravnavane prošnje o pritožbi tožnika zoper sklep št. III U 265/2018-5 sodišče še ni odločalo, torej še ni izdalo pravnomočne odločitve glede pritožbe in je tako prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije in predloga za obnovo postopka preuranjena. Tudi sicer pa tožnik ni pojasnil, zakaj bi vložil predlog za dopustitev revizije oziroma predlog za obnovo postopka, zato je predlog po določbah 1. alineje prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljen zavrnila. Glede prošnje za BPP za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, tožena stranka predstavi zakonsko ureditev tega instituta po določbah ZUS-1 ter ugotavlja, da tožnik ne navaja kateri rok naj bi zamudil, oziroma katero dejanje v postopku naj bi bilo zamujeno, pa tudi ne nobenih vzrokov oziroma okoliščin za utemeljitev takega predloga. Zato, glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča, tožena stranka zaključi, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s takšnim predlogom in je njegovo prošnjo tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljeno.

6. Tožnik se z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve BPP ne strinja in jo izpodbija s tožbo v upravnem sporu zaradi samovoljnega sodniškega odločanja in onemogočanja pritožbe ter zaradi kršitve njegovih človekovih pravic. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je sodišče njegovo vlogo štelo kot preuranjeno. Ugovarja ravnanju Upravnega sodišča, ki je njegovo vlogo kot pritožbo predalo Vrhovnemu sodišču, nakar je Vrhovno sodišče vlogo zavrglo z razlogom, da je ni podala oseba s pravniškim izpitom. S tem so bile kršene njegove človekove pravice, saj se mu pritožba ni dovolila, sinu in hčerki, ki sploh nista dolžnika za stroške njegovega stanovanja, pa zaplenilo denar. Sodniku, ki je njegovo vlogo za dodelitev BPP predal v reševanje predsednici sodišča, očita, da je odgovornost preložil nanjo, ona pa na druge člane Upravnega sodišča v Ljubljani, ki sodijo v skladu z nepošteno sodno prakso. Glede na navedeno, zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe in odobritev BPP ter prenos pristojnosti na Delovno in socialno sodišče.

7. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je z izpodbijano odločbo sprejeta odločitev pravilna in ima podlago v zakonu, v postopku izdaje odločbe pa ni bilo nepravilnosti, ki bi narekovale njeno odpravo. Kolikor v nadaljevanju te obrazložitve ni navedeno drugače, sodišče sledi razlogom izpodbijane odločbe in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja, v zvezi s tožbo pa dodaja:

10. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe oziroma dopolnitev pritožbe zoper sklep št. III U 265/2018-5 z dne 11. 12. 2018, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep istega sodišča št. III U 265/2018-3 z dne 6. 11. 2018. S tem sklepom je sodišče kot nedopustno zavrglo tožnikovo tožbo, saj se je ta nanašala na zadevo, o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno.

11. Prošnja, o kateri je odločeno z izpodbijano odločbo, se torej nanaša na zadevo upravnega spora. Zato je za odločanje o prošnji po določbah 31a. člena ZBPP pristojen organ za BPP Upravnega sodišča RS (konkretno je kot organ za BPP navedenega sodišča o prošnji odločila njegova predsednica). V upravnem sporu, v katerem se izpodbija odločba organa za BPP, pa po določbah ZUS-1 odloča to sodišče. Takšno zakonsko ureditev je že presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo (odločba, št. U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012). Z navedenim je bil tožnik že večkrat seznanjen v njegovih drugih zadevah. Podlage, da bi zadevo (prošnjo za BPP ali tožbo) obravnavalo Delovno in socialno sodišče, torej ni.

12. Odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep št. III U 265/2018-5 je pravilna in ima podlago v zakonu. Kot je bilo tožniku že večkrat pojasnjeno, zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno sodno odločitvijo in jo zato želi izpodbijati, za odobritev BPP ne zadošča, ampak morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, kot izhaja iz 1. alineje navedene zakonske določbe, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanja odgovarjati. Navedeni pogoj se upošteva tudi pri odločanju o dodelitvi izjemne BPP (prvi odstavek 22. člena ZBPP) ter pri odločanju o dodelitvi nujne BPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP). Opisana ureditev sledi namenu BPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

13. Sodišče se strinja, da ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep št. III U 265/2018-5, saj tožnik s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh. Očitno pa tudi niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije oziroma predloga za obnovo postopka kot izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep, s katerim je bil postopek v upravnem sporu pravnomočno končan. Ob ugotovitvi, da tožnik v vlogi za dodelitev BPP in njeni dopolnitvi ni navedel niti kateri zakonski rok naj bi zamudil, pa tudi za dodelitev BPP za predlog za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni pogoji. Glede na ureditev tega instituta po ZUS-1, kot je opisana v izpodbijani odločbi, torej tožena stranka v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP ni imela podlage za ugoditev zahtevi tožnika.

14. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

15. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave saj tožnik, kot je navedeno v obrazložitvi, v tožbi ni navajal takšnih novih dejstev oziroma novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev v tej zadevi (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 571/2020-6
• UPRS sodba I U 1022/2013
• UPRS sodba I U 1674/2014