UPRS Sodba II U 430/2017-14

Jedro

Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba EKO SKLAD-a, Slovenski okoljski javni sklad št. 36014-5443/2016-9 z dne 20. 7. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrepe: vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, toplotna izolacija fasade starejše eno - ali dvostanovanjske stavbe, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno - ali dvostanovanjski stavbi in vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka dne 4. 3. 2016 v Uradnem listu RS objavila Javni poziv 37SUB-OB16 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv). Javni poziv v osmem odstavku 4. točke določa, da bo skladnost gradnje obstoječih stanovanjskih stavb preverjana na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oziroma potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga vlagatelj predloži vlogi za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Točka 7 priloge obrazca Vloga v 1. točki določa, da je obvezna priloga vloge kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba oziroma kopija potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, v kolikor je bila stavba zgrajena pred letom 1967, oziroma vlagatelj zgradbe z dovoljenjem ne razpolaga. Vlagatelj pa s podpisano izjavo o sprejemanju pogojev izjavlja, da bo naložba izvedena skladno s pogoji Javnega poziva in veljavnimi predpisi, ter da bo na poziv Eko sklada posredoval dokumentacijo oziroma druga zahtevana dokazila, s katerimi Eko sklad ne razpolaga.

3. Tožnik je v vlogi navedel, da bo naložba izvedena na stavbi z naslovom ..., ki stoji na parc. št. 651/194 k.o. ... V vlogi je tožnik med drugim priložil ponudbo št. 101-2016 z dne 28. 8. 2016 izvajalca A., za izvedbo predmetne naložbe - ukrep E, ponudbo št. 00135-2016 z dne 22. 7. 2016 izvajalca B. za izvedbo predmetne naložbe - ukrep F in ponudbo št. 00136-2016 z dne 22. 7. 2016 za izvedbo predmetne naložbe ukrep G ter 63 fotografij stavbe, na kateri bodo izvedene naložbe.

4. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je iz celotne spisovne dokumentacije, zlasti kot izhaja iz priloženih fotografij in izjave stranke z dne 7. 2. 2017, je bila stavba nadzidana za približno 10 do 15 cm. Ker je bila celotna streha dvignjena glede na obstoječo stanje, se tako šteje za novogradnjo, zaradi česar predmetna naložba v navedene ukrepe ne izpolnjuje z Javnim pozivom določenih pogojev, za katere pa vlagatelj ni predložil ustreznega novega gradbenega dovoljenja (za rekonstrukcijo). Tožnik je sicer k svoji vlogi priložil potrdilo, da ima stari objekt - enostavna stavba uporabno dovoljenje po zakonu, vendar se predmetno potrdilo lahko nanaša le na stari objekt (torej objekt pred rekonstrukcijo), saj iz potrdila izhaja le to, da se namembnost stavbe v času od leta 1967 ni bistven spremenila. Iz fotografij stavbe ter iz pojasnila vlagatelja pa jasno izhaja, da je bil na stavbi v novejšem času izveden poseg v konstrukcijo stavbe oziroma, da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, ki niso zajeta v predmetnem potrdilu. Tožnik je podal pojasnilo, da so se na predmetni stavbi v resnici špirovci dvignili za 10 do 15 cm, vendar po mnenju strokovnjakov so to dovoljene spremembe gabaritov, prav tako je v zaključku dopisa navedeno, da se z izvedenimi deli niso spreminjali konstrukcijski elementi in zmogljivost objekta, vendar so se izvedli nadomestni elementi z enako funkcijo ter novimi materiali, ki sledijo napredku tehnike oziroma uresničujejo zahteve današnjih standardov.

5. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tudi ugotovila, da izvedena dela na predmetni stavbi po svojem obsegu, ne more uvrstiti med vzdrževalna dela, kot jih opredeljuje 7. člen Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba). Prav tako ni mogoče šteti navedenih del med investicijsko vzdrževalna dela, glede na dikcijo Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Na podlagi predloženih fotografij, je tožena stranka tudi presodila, da so bila na stavbi izvedena dela, ki niso zajeta med dela, ki so našteta v prilogi 3 Uredbe in ki po svojem obsegu ne spadajo med vzdrževalna dela, saj je bila celotna streha dvignjena in je bil izveden poseg v strešno konstrukcijo obstoječega objekta. Navedeno pomeni, da je bila obstoječa stavba zgrajena v nasprotju z veljavnimi predpisi o graditvi objektov t.j s 3. členom ZGO-1. Tožeča stranka za izvedena dela na objektu ni predložila gradbenega dovoljenja, kot zahteva Javni poziv in zato nepovratna finančna spodbuda za navedene ukrepe ni bila dodeljena.

6. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu in izpodbija predmetno odločbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka je vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v Ukrepe C, E, F, G in H po Javnem pozivu zavrnila iz razloga, ker po prepričanju tožene stranke stanovanjska stavba, na katero se vloga tožeče stranke nanaša, ni bila grajena v skladu s predpisi oziroma natančneje z ZGO-1, zaradi česar nepovratna finančna spodbuda po Javnem pozivu ni bila dodeljena. Tožena stranka je dejansko stanje ugotovila na podlagi fotografij in ostale pisne dokumentacije in pri tem zaključila, da je bila streha objekta dvignjena za 10 do 15 cm, zaradi česar tožena stranka šteje, da je stavbo potrebno klasificirati kot novogradnjo in tožeča stranka za take posege naj ne bi pridobila gradbenega dovoljenja. Potrdilo Upravne enote Ptuj, št. 351-442/2017-5(04079) z dne 23. 5. 2017 o tem, da ima predmetni objekt uporabo dovoljenje po zakonu, pa po nadziranju tožene stranke za odločanje v zadevi ni merodajno. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka na predmetno potrdilo vezana. Nikakor namreč ne more odločati o skladnosti in neskladnosti gradnje objektov, takšno odločanje je v pristojnosti ustrezne službe, med katero tožena stranka ne sodi. Tudi iz poziva izhaja zgolj, da se bo skladnost gradnje preverjalo na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oziroma potrdila, da ima stavbo uporabno dovoljenje po zakonu. Tožena stranka torej podlage za ugotavljanje dejanskega stanja mimo preverjanja ustreznosti potrdila, ki ga je tožeča stranka v postopku predložila, ni imela, zaradi česar je njena odločitev evidentno nezakonita. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter da se zadeva vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovi razloge in citira zakonska določila in določila Javnega poziva, s katerimi utemeljuje svojo odločitev. Navaja, da je tožnik sicer k svoji vlogi predložil potrdilo, da ima stari objekt - enostavna stanovanjska stavba na zemljišču s parc. št. 651/194 k.o. ... uporabno dovoljenje po zakonu, vendar se predmetno potrdilo lahko nanaša le na stari objekt, kot to tudi jasno izhaja iz potrdila (torej objekt pred rekonstrukcijo). Poleg navedenega dodatno iz potrdila izhaja tudi to, da se namembnost stavbe v času od leta 1967 ni bistveno spremenila, kar pa ne pomeni, da za vse nove posege, ki so bili v stavbi izvedeni po letu 1967 tožniku ni treba pridobiti gradbenega oziroma drugega ustreznega dovoljenja skladno z zakonodajo. Po mnenju tožene stranke izvedenih del v predmetni stavbi v svojem obsegu ne moremo uvrščati med vzdrževalna dela, kot jih opredeljuje 7. člen Uredbe. Gre za dela, ki po obsegu ne sodijo med vzdrževalna dela, saj je bila celotna streha dvignjena glede na obstoječe stanje, s predmetnim dvigom pa je bil izveden poseg v samo strešno konstrukcijo kot tudi v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe. V konkretnem primeru je potrebno tako izdelati nov statični izračun konstrukcije in posledično pridobiti gradbeno dovoljenje. Iz fotografij stavbe ter iz pojasnila tožnika namreč jasno izhaja, da je bil na predmetni stavbi v novejšem času izveden poseg s konstrukcijo oziroma, da so bila na stavbi v novejšem času izvedena konstrukcijska dela, ki ne morejo biti zajeta v predmetnem potrdilu. Tožena stranka meni, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen in je tožbo potrebno zavrniti. Nepovratna sredstva Javnega poziva so namenjena izključno naložbam v stanovanjske stavbe, zgrajene v celoti, skladno s predpisi.

8. Tožnik v pripravljalni vlogi odgovarja, da je šele po izvedenih investicijah v objekt, to je dne 23. 5. 2017 pridobil potrdilo Upravne enote Ptuj, št. 351-442/2017 iz katerega nedvomno izhaja, da ima stanovanjska hiša na zemljišču parc. št. 651/194 k.o. ..., uporabno dovoljenje po samem zakonu. Kot prav tako že izpostavljeno, je bilo predmetno potrdilo izdano po opravljenem ugotovitvenem postopku in toženo stranko nedvomno veže. Izdano potrdilo se torej ne nanaša na stanje objekta izpred nekaj let, temveč na objekt v stanju po 23. 5. 2017, ko so bila vsa sedaj sporna dela že zaključena.

9. Tožena stranka v odgovoru na prvo pripravljalno vlogo tožnika še navaja, da je bila tožena stranka skladno s pogoji Javnega poziva dolžna zahtevati predložitev tako osnovnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi predložitev novega gradbenega dovoljenja, ker je bilo po pregledu fotografij in izjav tožnika ugotovljeno, da je bila stavba rekonstruirana.

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v predmetnem upravnem postopku je izpodbijani sklep tožene stranke, ki se nanaša na zavrnitev vloge tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrepe: vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, toplotna izolacija fasade starejše eno - ali dvostanovanjske stavbe, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno - ali dvostanovanjski stavbi in vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi.

12. Tožena stranka je vlogo tožnika na predmetni Javni poziv, zavrnila iz razloga, ker tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja. V drugem odstavku 4.b točke Javni poziv določa, da bo skladnost gradnje obstoječih stanovanjskih stavb preverjena na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oziroma na podlagi potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga vlagatelj priloži k vlogi za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Tožnik je predložil potrdilo Upravne enote Ptuj, da ima stari objekt - enostanovanjska stavba na zemljišču s parc. št. 651/194 k.o. ..., uporabno dovoljenje po zakonu. Po določilu 197. člena ZGO-1 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, če se namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila. Dejstvo je, da je navedeno potrdilo bilo izdano šele po izvedenih delih na objektu, dne 23. 5. 2017, ko je tožena stranka z dopisom dne 9. 2. 2017 pozvala tožnika, da predloži dokumente s katerimi izkaže legalnost posega na stavbi.

13. Tožena stranka je na podlagi pisne dokumentacije in fotografij predloženih v vlogi ugotovila, da je bil na predmetni stavbi v novejšem času izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oziroma, da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela. Zato je tožena stranka pozivala tožnika, da predloži gradbeno dovoljeno za navedene posege.

14. Po določbah ZGO-1 rekonstrukcija objekta pomeni spreminjanje njegovih tehničnih značilnosti in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali potrebam, oziroma izvedbo del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10% (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V skladu z ZGO-1 (3. člen) se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

15. Iz uradnega zaznamka z dne 7. 2. 2016 po telefonskem pojasnilu tožnika izhaja med drugim, da je strešna konstrukcija v celoti zamenjana, saj so staro strešno konstrukcijo, predvsem špirovce napadli lesni škodljivci. Stranski zidovi so nadzidani za približno 10-15 cm. Tožnik je pojasnil, da je s siporeksom obzidal stene, da je pridobil nosilnost. Hkrati zagotavlja, da je objekt statično stabilen.

16. Tudi iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe C. d.o.o., izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Vgradnja toplotne izolacije na objekt, v veliki večini pomeni spremembo gabaritov objekt, kot je to očitno pri vgradnji toplotne izolacije fasade, prav tako tudi pri energetski sanaciji strehe se objekt zviša. Gradbenega dovoljenja za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.

17. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do strokovne ocene, ki jo je predložil tožnik ter pojasnil tožnika glede posega v objekt. Tožena stranka je ocenila, da je tožnik posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe in da je v konkretnem primeru potrebno izdelati nov statični izračun konstrukcije in zato ni mogoče govoriti o vzdrževalnih delih v skladu s 7. členom Uredbe, ki določa, da je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegovo uporabo.

18. Po mnenju sodišča je ocena tožene stranke preuranjena. Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne in dejanske obrazložitve. Po mnenju sodišča ni dovolj zgolj prepis zakonskih določb, brez v konkretnem primeru strokovne ocene dejanskega stanja, ki temelji na mnenju strokovnjaka (z gradbenega področja) ali gre za poseg v nosilno konstrukcijo objekta oz. nosilno strešno konstrukcijo, kar bi ustrezalo zakonskem dejanskem stanju rekonstrukcije po določbah ZGO-1 in zahtevalo gradbeno dovoljenje. Zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Izpodbijani sklep nima obrazložitve o odločilnih dejstvih, saj temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je imelo za posledico, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno.

19. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba po dopolnitvi dejanskega stanja ob upoštevanju mnenja sodišča in pravilni uporabi materialnega prava, ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožnika na Javni poziv.

20. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

22. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 137/2018-12
• UPRS Sodba I U 788/2021-18
• UPRS sodba III U 80/2014