UPRS Sodba II U 373/2019-6

Jedro

Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vloženo tožbo, saj nima pravnega interesa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, v zvezi s tožbo, ki jo je vložil na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in se vodi pod opr. št. VI Ps 1470/2018. Iz obrazložitve organa za brezplačno pravno pomoč je razvidno, da se je le-ta osredotočil na vsebino socialnega spora, kjer iz vloge tožnika izhaja, da mu je bila odobrena izredna socialna pomoč za plačilo varščine izvršitelju za njegove deložirane stvari. Zatrjuje, da je denar izročil v roke tajnici pisarne izvršitelja in čakal račun, ki ga pa ni prejel, saj poslovna pisarna ne posluje več. Prav tako ni prejel nobene listine o izročitvi denarja in želi, da jo pridobi sodišče. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da edina "sankcija", ki lahko v tem primeru doleti tožnika je ta, da v skladu z določbami četrtega odstavka 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v obdobju 14 mesecev po prejemu izredne denarne socialne pomoči po določbi z dne 6. 2. 2018, tožnik ne bi bil upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči. V nadaljevanju dodatno pojasni, da se je obdobje že izteklo in da lahko ponovno zaprosi tožnik za izredno socialno pomoč. Tožnik je povedal, da znotraj 14 mesečnega obdobja ni zaprosil za izredno socialno pomoč in tudi ni imel namen tega storiti. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da od tožnika kot upravičenca do izredne denarne socialne pomoči po odločbi 1232-79/2018/2 z dne 6. 2. 2018 v znesku 290,00 EUR, nihče ne zahteva več predložitev računa oziroma potrdila o namenski porabi sredstev, zato tožnik nima pravnega interesa za predmetno tožbo in zanj tudi ni nobenih pravnih posledic. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da tožnik v tožbi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je prošnjo kot neutemeljeno zavrnil na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri laično navaja, da je že od leta 1992 žrtev neenakih možnosti v Republiki Sloveniji, bil je izbrisan iz Registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, nima enake možnosti pri dedovanju in neuspeh pri Okrožnem sodišču v Mariboru zaradi pristranosti sodnika posameznika. Vljudno prosi naslov za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zgoraj opisani zadevi.

3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na zavrnitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zadevi opr. št. VI Ps 1470/2018.

6. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP. Pri presoji glede dodelitve brezplačne pravne pomoči je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem pa je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj.

7. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer subjektivni pogoj (materialni pogoj iz 13. člena ZBPP) in objektivni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Tožena stranka ni presojala materialnega pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vloženo tožbo, saj nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo Maribor št. 1232-79/2018/2 z dne 6. 2. 2018. Tožnik prejete izredne socialne pomoči ni dolžan vrniti, kljub temu, da namenske porabe ni izkazal. Tudi 14 mesečno obdobje po prejetju socialne pomoči se je izteklo in tožnik ni v tem času zaprosil za novo socialno pomoč, tako da lahko, v kolikor so izkazani zakonski razlogi iz 33. člena ZSVarPre, vloži novo vlogo za izredno socialno pomoč.

9. Izpodbijana odločitev s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožniku in mu ni dodelila brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter obrazložitev vsebuje tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev. Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 54/2021-15
• Sodba I Up 333/2002
• Sodba I Up 660/2002