<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep III U 105/2019-3

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:III.U.105.2019.3
Evidenčna številka:UP00026679
Datum odločbe:25.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Lea Chiabai (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Andrej Orel
Področje:SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:doplačilo storitev institucionalnega varstva - upravni spor - molk drugostopenjskega organa - stvarna pristojnost - socialni spor

Jedro

V sporih glede oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva (tudi ko gre za molk organa druge stopnje) je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno sodišče in ne upravno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Upravno sodišče Republike Slovenije vložil tožbo v uvodoma navedenem sporu. V tožbi navaja, da na osnovi Ustave Republike Slovenije in Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) uveljavlja sodno varstvo, ker v predpisanem roku 60 dni in, kljub dopisom z dne 9. 4. 2019, tudi v nadaljnjem roku 7 dni ni prejel odgovora oziroma odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) o svoji pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor, št. 1233-27/2018 (3) PESNI/1 z dne 11. 1. 2019 (v nadaljevanju: odločba CSD), zaradi česar mu nastajajo finančne posledice v višini vsaj 125,00 EUR mesečno. Tožnik predlaga sodišču, da odpravi navedeno odločbo CSD in jo opredeli kot nično. Sklicuje se na svojo pritožbo in njeno dopolnitev ter pojasnjuje, da so upravičenka A.A. ter zavezanci B.B., C.C. in D.D. z Domom starejših E. sklenili dogovor št. 7193 z dne 19. 12. 2017 in aneks k temu dogovoru z dne 12. 1. 2018 ter se tako pogodbeno zavezali tudi za plačilo stroškov. Dogovor in aneks nista bila preklicana. Upravičenka in njena preskrba ni ogrožena, izvajalec storitve ima pravno podlago za izstavitev računov, torej je odločba CSD nepotrebna in nična. Gre za napačno uporabo materialnega predpisa in namerno nepopolno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Odločba CSD je strokovno nepravilna in v nasprotju s predpisi. Tožnik dodaja, da v zvezi z njo pri Informacijskem pooblaščencu poteka inšpekcijski postopek zaradi kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in GDPR, na PP Maribor pa predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in koruptivnih ravnanj uslužbenke CSD. Sklepno tožnik v tožbi zahteva, naj sodišče odloči, da mora ministrstvo v roku 30 dni odpraviti in ugotoviti ničnost odločbe CSD ter da stroške tega postopka v celoti krije toženka.

2. Tožbi je tožnik priložil odločbo CSD, svojo pritožbo z dne 27. 1. 2019, dopolnitev pritožbe z dne 8. 2. 2019, elektronsko korespondenco z dne 9. 2. 2019, dogovor št. 0846/17 o zagotavljanju storitev institucionalnega varstva z dne 19. 12. 2017 in aneks k temu dogovoru z dne 12. 1. 2018.

3. Kot je razvidno iz k tožbi priložene odločbe CSD, je bilo s to določbo na podlagi določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) odločeno, da je A.A. (v nadaljevanju: upravičenka) oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 286,04 EUR od 1. 12. 2018 (1. točka izreka); da njen prispevek glede na oprostitev iz 1. točke izreka odločbe znaša 357,88 EUR (2. točka izreka); da se oprostitev iz 1. točke izreka odločbe spremeni ob vsakokratni uskladitvi dohodkov upravičenke tako, da ji je tudi po uskladitvi dohodkov zagotovljen znesek v višini meje socialne varnosti, ki znaša 10 % njegovega dohodka, vendar ne manj kot 0,3 osnovnega zneska minimalnega dohodka (3. točka izreka); da je F.F. oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 240,08 EUR (4. točka izreka) in da glede na to oprostitev njegov prispevek znaša 45,96 EUR (5. točka izreka); da je G.G. oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 174,62 EUR (6. točka izreka) in da glede na to oprostitev njegov prispevek znaša 111,42 EUR (7. točka izreka); da je D.D. oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 267,28 EUR (8. točka izreka) in da glede na to oprostitev njegov prispevek znaša 18,76 EUR (9. točka izreka); da je C.C. oproščena plačila storitve za upravičenko v višini 268,05 EUR (10. točka izreka) in da glede na to oprostitev njen prispevek znaša 17,99 EUR (11. točka izreka); da je H.H. oproščena plačila storitve za upravičenko v višini 240,08 EUR (12. točka izreka) in da glede na to oprostitev njen prispevek znaša 45,96 EUR (13. točka izreka); da je B.B. oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 240,08 EUR (14. točka izreka) in da glede na to oprostitev njegov prispevek znaša 45,96 EUR (15. točka izreka); da se oprostitev iz 1., 4., 6., 8., 10., 12. in 14. točke izreka odločbe uskladi ob vsakokratni uskladitvi cene storitev tako, da se poveča za višino uskladitve in se za razliko poveča prispevek zavezancev iz 1., 4., 6., 8., 10., 12. in 14. točke izreka odločbe v razmerju njihovih plačilnih sposobnosti, vendar pa prispevek posameznega zavezanca ne sme preseči njegove plačilne sposobnosti (16. točka izreka); da se oprostitev iz 1. točke izreka uskladi ob vsakokratni uskladitvi cene storitve tako, da se poveča za višino uskladitve in se za razliko poveča prispevek zavezancev iz 1. točke izreka te odločbe v razmerju prispevkov iz navedenih točk (17. točka izreka); da se v primeru, da upravičenec ni dolžan plačati svoje storitve za celotni mesec, prispevki upravičenca, zavezancev in občine določijo v sorazmerju med dejansko vrednostjo storitve in vrednostjo storitve, če bi se le-ta izvajala celoten mesec (18. točka izreka), da je odločba izvršljiva z dnem odpreme vlagateljici in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (19. točka izreka) ter da stroškov postopka ni bilo (20. točka izreka).

4. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

5. V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora vsako sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

6. Iz tožbe in njenih prilog izhaja, da tožnik izpodbija odločbo CSD Maribor z dne 11. 1. 2019, izdano na podlagi 7. 11. 2018 prejete vloge za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva za A.A., oziroma da s tožbo uveljavlja sodno varstvo zaradi molka organa (ministrstva) o tožnikovi pritožbi zoper odločbo CSD. Le-ta je, kot povedano, izdana na podlagi določb ZUPJS. V skladu s 36. členom tega zakona namreč (krajevno pristojni) CSD odloča o pravicah iz javnih sredstev. ZUPJS določa pravice iz javnih sredstev, o katerih se odloča po tem zakonu, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja (1. člen ZUPJS). Skladno s 5. točko 6. člena ZUPJS centri za socialno delo po tem zakonu odločajo tudi o oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV) pa v 4. točki prvega odstavka 11. člena med takšne storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, uvršča tudi institucionalno varstvo. V 38. členu ZUPJS je določeno, da o pritožbi zoper odločbo CSD odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (prvi odstavek), da pritožba ne zadrži izvršitve (drugi odstavek) ter da o sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče (tretji odstavek).

7. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1), ki v prvem in drugem odstavku 7. člena opredeljuje socialne spore, v katerih je pristojno odločati socialno sodišče, nato v tretjem odstavku istega člena določa, da je socialno sodišče pristojno odločati tudi o socialnih sporih, za katere tako določa zakon. Tako določa ZUPJS za spore glede pravic iz javnih sredstev, med katere po povedanem spadajo tudi spori glede oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva. Tožnik ima zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu tudi v primeru tožbe zaradi molka organa, kot je to v konkretnem primeru. Prvi odstavek 63. člena ZDSS-1 namreč določa, da je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker mu upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku. Tako se je sodna praksa že izrekla (prim. sklep tega sodišča v zadevi II U 1/2018 z dne 24. 1. 2018, pa tudi sklep v zadevi I U 376/2014 z dne 14. 5. 2014).

8. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno sodišče in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka), in sklenilo še, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 19, 19/1
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 36, 38
Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 11, 11/1, 11/1-4
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 7, 63, 63/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTA3