UPRS Sodba II U 330/2019-9

Jedro

Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej.

Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 42/2019-6 z dne 25. 4. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-29-818/2018-2 z dne 1. 2. 2019 in za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod št. II U 133/2019, ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 7. 3. 2019 pri Upravnem sodišču RS vložil tožbo zoper zgoraj navedeno odločbo ministrstva in hkrati podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je na poziv organa za brezplačno pravno pomoč še dopolnil. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper izpodbijani akt ter za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje in kot oprostitev plačila sodnih taks. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja na podlagi podatkov o datumu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da sta bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožba vloženi istega dne. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zanjo zaprosi v katerikoli fazi postopka, dodeljena brezplačna pravna pomoč pa zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ker sta bili torej prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožba vloženi istega dne in ob upoštevanju določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP tožniku za sestavo in vložitev tožbe brezplačne pravne pomoči ni mogoče priznati, saj so stroški pravnega svetovanja sestave in vložitve tožbe nastali na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.

2. Glede prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje pa organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da je tožnikovo prošnjo zavrnil tudi v tem delu, saj se brezplačna pravna pomoč praviloma dodeli za vsako pravno dejanje posebej in ne na splošno za celotni postopek, poleg tega pa je prosilčeva prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem delu preuranjena. Na podlagi tožnikove prošnje in vpogleda v U vpisnik organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da iz navedenega ni razvidno, da bi bil tožnik pozvan k dopolnitvi tožbe ali k podaji kakšne druge vloge ali da bi bil v zadevi razpisan narok za glavno obravnavo in bi tako prosilec potreboval pravno zastopanje na naroku za glavno obravnavo pred Upravnim sodiščem. Prosilec tudi ni konkretno navedel, za kakšna pravna dejanja naj bi potreboval strokovno pomoč odvetnika. Organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči, ne da bi prosilec v podani prošnji vsaj v grobem pojasnil, zakaj bi kljub temu, da se še ni pokazala potreba po podajanju vlog ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo, potreboval dodatno pravno zastopanje, ni smiselno. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil dodelitev brezplačne pomoči tudi v tem delu. Na podlagi vsega navedenega organ ugotavlja, da tožnik ni izkazal razlogov, zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potreboval brezplačno pravno pomoč.

3. Ker je glede na določbo 26. in 28. člena ZBPP v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, organ za brezplačno pravno pomoč ni preverjal, ali so drugi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjeni, temveč je prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena zavrnil kot neutemeljeno. Tožnika pa seznanja, da bo, kolikor se bo pokazala potreba, lahko vložil nov predlog za vložitev brezplačne pravne pomoči.

4. Glede prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks pa organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena ZST-1). Sicer o oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.

5. Zoper takšno odločitev vlaga tožnik tožbo v upravnem sporu. Navaja, da mu je z izpodbijano odločbo kršena ustavna pravica iz 25. člena Ustave RS, torej temeljna pravica do pravičnega pravnega varstva, ki mu jo zagotavlja tudi deklaracija o človekovih pravicah. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožnik je hkrati z vložitvijo tožbe v upravnem sporu, prosil tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je opredelil v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper zgoraj navedeno upravno odločbo, za svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ter kot oprostitev plačila sodnih taks.

9. Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

10. Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

11. Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

12. Prosilec navede obliko in obseg želene brezplačne pravne pomoči v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za brezplačno pravno pomoč pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

13. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 11. člena ZBPP, po katerem dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ustaljena sodna praksa navedeno določbo razlaga tako, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena (vsaj dan) kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.

14. V predmetni zadevi je tožnik v upravnem sporu, ki se vodi pod št. II U 133/2019, vložil laično lastnoročno podpisano tožbo isti dan, kot je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To torej ni bilo procesno dejanje pravne pomoči, saj kot rečeno, je to storil lastnoročno in za to opravilo nobenega plačila iz naslova (brezplačne) pravne pomoči ne more biti. Tožnik pa bi bil (kolikor bi bil s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči uspešen) upravičen do plačila za dejanja pravne pomoči opravljena po dnevu vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni za nadaljnje svetovanje in zastopanje v upravnem sporu. V izpodbijani odločbi se navaja, da naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena, saj iz U vpisnika ni razvidno, da bi bil tožnik pozvan k dopolnitvi tožbe ali vloge ali da bi bil razpisan narok za glavno obravnavo, sam pa tudi ni navedel, za kakšna pravna dejanja naj bi potreboval strokovno pomoč odvetnika. Razen tega se navaja še, da se brezplačna pravna pomoč praviloma dodeli za vsako pravno dejanje posebej in ne na splošno za celotni postopek.

15. Takšnemu stališču sodišče ne pritrjuje. ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej (prvi odstavek 27. člena ZBPP), izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj (drugi odstavek tega člena). Sicer pa se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Kot oblika brezplačna pravne pomoči se za postopke pred sodišči praviloma dodeli pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi (ali drugi) stopnji (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Zakon torej kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje (in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej znotraj enega postopka).

16. Sicer je posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči mogoče omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje brezplačne pravne pomoči določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki govori o tem, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

17. Glede stališča, da iz U vpisnika ni razvidno, da bi bil prosilec pozvan k dopolnitvi tožbe ali vloge ali da bi prosilec potreboval zastopanje na naroku za glavno obravnavo, pa sodišče pojasnjuje, da tožnik v upravnem sporu ni zgolj pasivni udeleženec, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči. Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.

18. Glede na zgoraj obrazloženo v obravnavani zadevi ni podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 26. in 28. člena ZBPP. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi upoštevajoč tudi vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

19. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da odločanje o oprostitvi plačila sodne takse ne sodi v okvir odločanja o brezplačni pravni pomoči, kot je tožniku pravilno pojasnil že organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi, ampak o tem odloča pristojno sodišče v postopku, na katerega se plačilo takse nanaša (kolikor ni oprostitve po samem zakonu, kot velja za zadeve brezplačne pravne pomoči) po določbah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1252/2021-6
• UPRS sodba in sklep U 2034/2004
• UPRS Sodba II U 181/2020-12