UPRS Sodba III U 55/2018-20

Jedro

Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa, ni pravilno. Odločba o priznanju statusa kmeta je namreč dekalratorne narave, zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Sežana, št. 330-496/2017-24 z dne 30. 11. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Prizadeti stranki A.A. in B.B. sami trpita svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odobrila pravni posel prodajno pogodbo, ki so jo dne 23. 7. 2017 sklenile pogodbene stranke C.C., kot prodajalec ter A.A. in B.B. kot kupca, katerih predmet je kmetijsko zemljišče in gozd s parc. št. 176/1, 176/2, 198/1, 200 in 201, vse k.o. D. do celote za sporazumno dogovorjeno kupnino 11.662,00 EUR, ki se prodaja skupaj s stavbnim zemljiščem s parc. št. 1344/9 in 1344/12, obe k.o. D. do celote, s skupno sporazumno dogovorjeno ceno 48.338,00 EUR oziroma skupno 60.000,00 EUR (točka 1 izreka). Odločila je, da se pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in gozda, ki jo je dne 24. 7. 2017 podal zemljiškoknjižni lastnik in prodajalec C.C. in izjave o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in gozda, ki jo je dne 16. 8. 2017 podal E.E. za iste parcele in enako sporazumno dogovorjeno kupnino ne odobri (točka 2 izreka), nadalje je odločila, da se pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in gozda, ki jo je dne 24. 7. 2017 podal zemljiškoknjižni lastnik in prodajalec C.C. in izjave o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in gozda, ki jo je dne 9. 8. 2017 podala G.G. za ista zemljišča in enako skupno sporazumno dogovorjeno kupnino ne odobri (točka 3 izreka). V zvezi z izdajo te odločbe posebni stroški postopka niso nastali (točka 4 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ dne 25. 8. 2017 prejel vlogo za odobritev pravnega posla G.G. št. 330-496/2016, dne 8. 9. 2017 vlogo za odobritev pravnega posla E.E. št. 330-526/2016 in dne 8. 9. 2017, vlogo za odobritev pravnega posla A.A. in B.B., št. 330-252/2016. Predmetne vloge za odobritev pravnega posla se nanašajo na enotno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča št. 339-207/2017, ki jo je podal zemljiškoknjižni lastnik in prodajalec C.C., zato je prvostopenjski organ predmetne vloge za odobritev pravnega posla s sklepom z dne 15. 9. 2017 združil v en postopek. Po tem, ko navede pravne podlage, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč, njihovo upravljanje in promet, je prvostopenjski organ ugotovil naslednja relevantna dejstva: da je prodajalec C.C. vložil ponudbo za prodajo navedenega kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije je bila v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) objavljena na oglasni deski in enotnem državnem portalu E-uprave in pristojni občini na pristojnem krajevnem uradu dne 24. 7. 2017, rok za sprejem ponudbe je bil vključno do 23. 8. 2017. Iz obvestila UE Sežana št. 339-207/2017-8 z dne 25. 8. 2017 izhaja, da so izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno skladno z 20. členom ZKZ sprejele naslednje osebe: G.G., ki uveljavlja predkupno pravico pri nakupu kot drugi kmet in kot kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. E.E., ki uveljavlja predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj in A.A. in B.B. po pooblaščenki družbi H. d.o.o., ki uveljavljata predkupno pravico kot zakupnika zemljišča, ki je naprodaj.

3. Prvostopenjski organ je v zadevi opravil ustno obravnavo na kateri je ugotovil, da na podlagi podatkov, ki jih je predložila prejemnica ponudbe, G.G. ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ za priznanje statusa kmeta, saj iz kmetijske dejavnosti v preteklem gospodarskem letu, to je v letu 2016, ni pridobila pomembnega deleža dohodka iz kmetijske dejavnosti, saj gre glede na navedbe in potrdila, ki jih je predložila, za predviden dohodek, ki ga bo dosegla na svojem kmetijskem gospodarstvu v prihodnosti. Iz uradne evidence registra pridelovalcev grozdja in vina izhaja, da je G.G. vpisana pod št. RPVG Id ..., pri čemer je pridelovalka vpisana za naslednje dejavnosti; pridelava grozdja ter pridelava mošta in neustekleničenega vina, prijave pridelka grozdja in vina za preteklo gospodarsko leto 2016 pa ni podala. G.G. na dan 9. 8. 2017, ko je podala izjavo o sprejemu ponudbe ni izpolnjevala pogojev za kmeta fizično osebo po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ (že dosežen pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti v preteklem gospodarskem letu 2016), prav tako pa ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti bo dosežen v prihodnosti) in s tem ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj, saj morata biti pogoja kmet in mejaš kumulativno izpolnjena, prav tako ne izpolnjuje pogoja predkupne pravice kot drug kmet.

4. Nadalje je prvostopenjski organ na podlagi predloženega mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Kmetijsko svetovalna služba-izpostava Sežana ( v nadaljevanju KSS) in podatkov iz uradnih evidenc ugotovil, da bo zadosten dohodek iz kmetijske dejavnosti, E.E. dosegel v prihodnosti, saj glede na obstoječ obseg, v preteklem gospodarskem letu 2016 ni dosegel pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena ZKZ. E.E. ima sicer priznan status kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ z odločbo št. 330-622/2017-6 z dne 21. 11. 2017, ki pa velja od dneva izdaje dalje. E.E. tako na dan 16. 8. 2017, ko je podal izjavo o sprejemu ponudbe ni izpolnjeval pogojev za kmeta fizično osebo po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, prav tako pa ni imel priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (bo dosežen pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti). S tem ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj.

5. Sprejemnika ponudbe A.A. in B.B. sta uveljavljala predkupno pravico kot zakupnika zemljišča, ki je naprodaj, za kar sta predložila sklenjeno najemno pogodbo, iz katere pa izhaja, da sta predmet najemne pogodbe le stavbi in ne kmetijska zemljišča, zato ne izpolnjujeta pogoja predkupne pravice kot zakupnika zemljišča, ki je naprodaj. Glede na to, da nihče izmed sprejemnikov ponudbe t.j. G.G., E.E. ter A.A. in B.B. ne izpolnjujejo pogojev kot predkupni upravičenci po 23. členu ZKZ lahko v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZKZ prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je pravočasno sprejel ponudbo na način predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.

6. Na ugovor G.G. na podane ugotovitve v postopku je upravni organ ponovno preučil vse listine v predmetni zadevi in preveril podatke iz uradnih evidenc ter ugotovil, da iz mnenja KSS za G.G. izhaja, da je predviden dohodek iz kmetijske dejavnosti 20.000,00 EUR, od tega kar 19.188,00 EUR iz naslova vinogradništva. G.G. ima kot nosilka na kmetijskem gospodarstvu KMG-MID ... vpisan GERK-PID ... vinograd z domačim imenom "I." v izmeri 0,4623 ha zasejan z 800 trsi malvazije, 560 trsi souvignona in 1000 trsi vitovske grganije, vse sajeno leta 2012. Predmetni vinograd je bil na kmetijsko gospodarstvo G.G. prvič vpisan dne 27. 3. 2017. Predmetni vinograd se nahaja na pac. št. 172 k.o. D., katere solastnika sta G.G. in J.J., ki sta za predmetno nepremičnino z najemnikom L.L. dne 1. 12. 2012 sklenila najemno pogodbo za dobo 5 let. Najemodajalec se je obvezal, da bo na predmetni parceli na lastne stroške v soglasju z najemodajalcema uredil vinograd s sorto vinske trte po dogovoru z najemodajalcema ter uredil vinograd v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe in zanj zgledno skrbel, pri ureditvi vinograda pa upošteval navodila Zavoda za spomeniško varstvo RS in idejni projekt zunanje ureditve posestva. L.L. je na podlagi navedene najemne pogodbe pridobil dovoljenje za obnovo vinograda z dne 11. 12. 2012, za posaditev iz rezerve pravic, vinograd je bil zasejan leta 2013 ter podatki prijavljeni v register kmetijskih gospodarstev in register pridelovalcev grozdja in vina, vse na kmetijsko gospodarstvo L.L. Ves pridelek grozdja in vina iz tega vinograda do vključno trgatve letnik 2016 je bil prijavljen na kmetijsko gospodarstvo L.L. in ne G.G.. GERK-PID 5272362 je bil prenesen na kmetijsko gospodarstvo G.G. dne 27. 3. 2017 iz česar izhaja, da ta v preteklem gospodarskem letu ni pridobila pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, saj vinograd ni bil vpisan na njeno kmetijsko gospodarstvo. G.G. je dne 16. 10. 2017 vložila vlogo za priznanje statusa kmeta o kateri pa še ni bilo odločeno, zato podaja vloge za odločitev v zadevi ni relevantna, saj se status kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ šteje za naprej od dneva izdaje odločbe dalje. G.G. tako na dan 9. 8. 2017 ni izpolnjevala pogojev za kmeta fizično osebo po 1. alineji prvega odstavka 24. člena (dosežen pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti v preteklem gospodarskem letu 2016), prav tako pa ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena (pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti bo dosežen v prihodnosti). Ker nihče od predkupnih upravičencev ni izkazal predkupne pravice, je prvostopenjski organ v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZKZ odobril pravni posel z izbranim sprejemnikom ponudbe in odločil kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 33008-2/2018/2 z dne 12. 2. 2018 pritožbo G.G. kot neutemeljeno zavrnilo, po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, navedbe pritožnice pa neutemeljene.

8. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja. Po tem, ko povzame potek celotnega postopka, navaja, da je tožeča stranka uveljavljala svojo predkupno upravičenje po 2., 4. ter 5. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ. Prvostopenjski organ pa je v postopku obravnaval njeno izjavo o sprejemu ponudbe zgolj po 2. in 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Izpodbijana odločba tako nima razlogov glede odločilnih razlogov za odobritev pravnega posla po 5. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ. Upravni organ prve stopnje je namreč ugotovil, da nihče od sprejemnikov ponudbe ne izpolnjuje pogojev po določbi 23. člena ZKZ kot predkupni upravičenec, pri tem pa ni presojal enega od zatrjevanih pogojev tožeče stranke in je že iz tega razloga treba izpodbijano odločbo odpraviti. Ugovarja pa tudi temu, da bi imela sprejemnika ponudbe A.A. in B.B. pogoje, da bi uveljavljala predkupno pravico kot zakupnika zemljišča, ki je naprodaj, saj to nista izkazala. Tožeča stranka pa ugovarja tudi zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj je tožeča stranka G.G. izkazala izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa kmeta na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, kar v nadaljevanju podrobno obrazloži. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razloga njene obrazložitve.

10. Prizadeti stranki A.A. in B.B. v odgovoru na tožbo prerekata tožbene navedbe tožeče stranke in povzemata podatke upravnega spisa, glede ugotovljenega statusa kmeta ter dohodkov tožeče stranke ter dodatno navajata, da je glavna dejavnosti G.G. arhitekturno projektiranje, kar izhaja iz podatkov AJPES-a. Tožeči stranki sta prepričani, da tožeča stranka skupaj s svojim zakoncem pridobiva pomemben del dohodkov iz dejavnosti arhitekturno projektiranje ter trgovanje z avtomobili ter lahkimi motornimi vozili ter dajanjem lahkih motornih vozil v najem in zakup, za kar imata vpisane številne poslovne subjekte. Sodišču predlagata, da po uradni dolžnosti pridobi bilanco stanja za vse poslovne objekte za leto 2015 za tožečo stranko in njenega zakonca, iz katerih bo izhajalo, da iz naslova kmetijske dejavnosti tudi v prihodnosti ne bosta mogla pridobivati pomembnega dela dohodka. Poleg tega navaja, da tožeča stranka na svojih parcelah še nima posejanih trt, kar dodatno dokazuje, da se s kmetijsko dejavnostjo še ne ukvarja.

11. Prizadeta stranka C.C. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri izpodbijani odločbi ter naproša, da sodišče čimprej zadevo razreši.

K I. točki izreka

12. Tožba je utemeljena.

13. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je prodajalec C.C. pri prvostopenjskem organu podal ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in stavbnega zemljišča navedenega v izreku izpodbijane odločbe za skupno ceno 60.000,00 EUR. Navedena ponudba je bila v skladu z 20. členom ZKZ objavljena na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave ter na pristojni občini in na pristojnem krajevnem uradu dne 24. 7. 2017. Postopek ponudbe je bil zaključen z izdajo obvestila Upravne enote Sežana z dne 25. 8. 2017, iz katerega izhaja, da je izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno in v skladu z 20. členom ZKZ sprejelo več oseb, in sicer G.G.-tožeča stranka z uveljavljanjem predkupne pravice pri nakupu, kot drugi kmet in kot kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jim je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. E.E. z uveljavljanjem predkupne pravice kot kmet katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj in A.A. in B.B. z uveljavljanjem predkupne pravice kot zakupnika zemljišča, ki je na prodaj. Ker so se predmetne vloge za odobritev pravnega posla nanašale na enotno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča št. 339-27/2017, ki jo je podal zemljiškoknjižni lastnik in prodajalec C.C., je prvostopenjski organ predmetne vloge za odobritev pravnega posla združil v en postopek s sklepom 330-496/2017-7 z dne 15. 9. 2017. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožeča stranka uveljavljala svoje predkupno upravičenje kot kmet, po 2. in 4. točki ter tudi po 5. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ.

14. Na podlagi dejstev ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka (prvi odstavek 207. člena ZUP). Z odločbo se odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti (drugi odstavek 270. člena ZUP). Po prvem odstavku 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je uprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke. Iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožeča stranka uveljavljala predkupno pravico pri nakupu tudi kot samostojni podjetnik posameznik, ki jim je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gospodarske dejavnosti. S tem ko vloga tožeče stranke, s katero uveljavlja predkupno pravico po 5. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ ni bila preizkušena in posledično izpodbijana odločba o tem nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka, saj se izpodbijana odločba v tem delu ne da preizkusiti (sedma točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in je bilo že iz tega razloga potrebno izpodbijano odločbo odpraviti, saj je bila izpodbijana odločitev o odobritvi pravnega posla, kupcema A.A. in B.B. sprejeta na podlagi preuranjenega zaključka, da nihče od sprejemnikov ponudbe ne izpolnjuje pogojev po 23. členu ZKZ, kot predkupni upravičenec.

15. Ugovor tožeče stranke glede napačne uporabe 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je utemeljen. Po določbi 4. alineje prvega odstavka 24. člena je v smislu tega zakona kmet fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 478/2017-12). Če nastane dvom ali je fizična oseba kmet ali samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o temu upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ). Na upravnem organu, ki odloča v zadevi je odločitev ali bo predhodno vprašanje reševal sam ali pa bo postopek prekinil dokler tega vprašanja ne reši pristojni organ. V konkretni zadevi je glede na lego zemljišč za odločanje o predhodnem vprašanju pristojna ista upravna enota, kot je odločala v konkretni zadevi. Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožeča stranka ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa izdano na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ni pravilno. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je odločba o priznanju statusa kmeta deklaratorne narave, kar pomeni, da se z njo ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, pravice ali obveznosti oziroma pravnega stanja, ki ob izpolnjenih dejanskih okoliščinah obstaja že po samem zakonu. Deklarativna odločba zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo (sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 114/2017-20). Tožeča stranka je tekom postopka zatrjevala in dokazovala, da so pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen njen status kmeta po 4. alineji prvega odstavka 23. člena ZKZ nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (23. 8. 2017). V zadevi je torej relevantno glede na to, da je tožeča stranka kmetijska zemljišča, ki naj bi jih obdelovala sama ali s pomočjo drugih, pridobila že pred oddajo ponudbe to, ali v času sprejema ponudbe lahko izkaže, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in da izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka 24. člena ZKZ. Sodišče pri tem dodaja, da upoštevaje sodno prakso tega sodišča (sodba št. I U 791/2015) že pridobljeno lastništvo kmetijskih zemljišč, po zakonu ni izključevalni razlog za pridobitev status kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Prvostopenjski organ je tako svojo odločitev napačno utemeljil z dejstvom, da v času sprejema ponudbe tožeči stranki še ni bila izdana odločba, s katero je bil priznan status kmeta, na podlagi navedene določbe 24. člena ZKZ.

16. Ker so bila v obravnavani zadevi kršena pravila postopka in napačno uporabljeno materialno pravo je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, ter zadevo v smislu tretjega odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v nov postopek. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave in izvajanja predlaganih dokazov ob upoštevanju določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Predlagana nova dejstva in dokazi namreč glede na ugotovljene kršitve postopka ter glede na stališče in odločitev sodišča, za odločitev v stvari niso pomembne. Stranke v postopku razpisa glavne obravnave tudi niso predlagale.

K II. točki izreka

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22% DDV). Glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 199. člena Obligacijskega zakonika).

K III. točki izreka

18. Odločitev o zavrnitvi zahteve A.A. in B.B. za povrnitev stroškov postopka temelji na določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (glej sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Sodišče je ugodilo tožbi, kar pomeni, da prizadeta stranka, ki je zagovarjala izpodbijano odločitev tožene stranke, s tem ni uspela in zato do povrnitve stroškov tega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ni upravičena.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2019

Podobni dokumenti:

• sodba I U 572/2010
• UPRS sodba I U 791/2015
• UPRS Sodba I U 1655/2019-36