UPRS Sodba III U 231/2017-7

Jedro

Prvostopenjski organ je z upravnim pregledom ugotovil, da 5 konj od prijavljenih 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, kar za tožnika niti ni sporno. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija ali prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 33101-47168/2016/8 z dne 12. 5. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), izdano v upravni zadevi uveljavljanja zahtev za kmetijsko okoljska podnebna plačila (v nadaljevanju: KOPOP) za leto 2016, pod 1. točko izreka odločila, da se ugodi tožnikovim zahtevkom KOPOP: vrsta podpore GEN_PAS_KJ - posavski konj za 17 živali, v višini 193,62 EUR na žival, kar skupaj znaša 3.291,54 EUR; pod 2. točko izreka je bilo nato odločeno, da se plačilo zahtevkov KOPOP zniža zaradi čezmerne prijave za znesek 3.291,54 EUR, zato izplačila ni; iz 3. točke izreke izhaja, da se zavrne zahtevke KOPOP: vrsta podpore GEN_PAS_KJ - posavski konj za 5 živali; iz 4. in 5. točke izreka pa je razvidno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da v postopku izdaje odločbe posebni stroški niso nastali.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik (KMG-MID: ...) pri Agenciji 26. 4. 2016 vložil zbirno vlogo za leto 2016, v kateri je uveljavljal tudi zahtevke KOPOP. Z upravnim pregledom je bilo ugotovljeno, da se določene živali - konji, za katere so se uveljavljali zahtevki za plačilo iz podukrepa GEN-PAS (Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali), ne nahajajo na kmetijskemu gospodarstvu. Zato se plačilo za te živali na podlagi Uredbe KOPOP¹ in Uredbe 640/2014/EU² zavrne. Taka žival se obravnava kot žival, pri kateri je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti. Število takih živali je 5. Razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali GEN_PAS predstavlja več kot 20 odstotkov ugotovljenih živali, zato se plačilo zahtevkov GEN_PAS na podlagi 156. člena Uredbe KOPOP v zvezi s 27. členom Uredbe IAKS³ in 31. členom Uredbe 640/2014/EU ne dodeli. S tem je odločeno o vseh tožnikovih zahtevkih KOPOP, o njegovih morebitnih ostalih zahtevkih iz zbirne vloge za leto 2016, o katerih še ni bilo odločeno, pa bo odločeno z drugo odločbo.

3. Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo z dne 28. 9. 2017 zavrnilo in ugotovilo, da stroški postopka niso bili priglašeni. Drugostopenjski organ na podlagi spisov zadeve ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Kot navaja, so pogoji za uveljavljanje zahtev za KOPOP določeni v Uredbi IAKS, Uredbi o navzkrižni skladnosti ter Uredbi KOPOP. Iz tožnikove, 26. 4. 2016 oddane zbirne vloge je razvidno, da je na obrazcu »Avtohtone in tradicionalne pasme, EK čebelarjenje« (v nadaljevanju: ATP) navedel 22 živali, med drugim živali z identifikacijskimi oznakami .... Navedbe tožnika, da je bilo na obrazcu napačno navedenih 22 živali, ker ima obveznost iz leta 2015 samo za 16 konjev, drugostopenjski organ kot neutemeljene zavrača. V tej zvezi pojasni, da upravičenci zbirno vlogo vlagajo v skladu z 8. členom Uredbe IAKS, del zbirne vloge je tudi zahtevek za podukrep KOPOP GEN_PAS. Kot določa peti odstavek 8. člena Uredbe IAKS, upravičenec ali njegov pooblaščenec s podpisom na zbirni vlogi ali posameznem zahtevku potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Po četrtem odstavku istega člena je pooblaščenec za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog lahko le oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetovanje. Kot je razvidno iz tožnikove zbirne vloge, je tožnik tako pooblastil delavko KGZ Nova Gorica, da izpolni vlogo in jo podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pri čemer drugostopenjski organ dodaja, da je tožnik odgovoren za pravilnost podatkov v zahtevku oziroma zbirni vlogi oziroma je to stvar medsebojnega razmerja med njim in pooblaščenko, kolikor je ta izpolnjevala vlogo.

4. V nadaljevanju svoje obrazložitve drugostopenjski organ povzema določbe 111. člena Uredbe KOPOP. Po tretjem odstavku tega člena se plačilo za izvajanje operacije GEN_PAS lahko uveljavlja samo za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz prvega odstavka tega člena, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo, rodovniško knjigo oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo, odobrene v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo. Skladno s četrtim odstavkom istega člena se podatki za avtohtone in tradicionalne pasme konjev preverjajo po stanju na dan 1. februarja tekočega leta. Število živali posamezne vrste domačih živali, vključene v operacijo GEN_PAS v letu vstopa v to operacijo, mora biti v reji pet let od vstopa v operacijo, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste (peti odstavek 111. člena Uredbe KOPOP). Iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljevanju: CRK) je razvidno, da so bile sporne živali na kmetijskem gospodarstvu do 21. 3. 2016. Na podlagi navedenega drugostopenjski organ ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za zahtevek GEN_PAS za pet živali. Citira 156. člen Uredbe KOPOP, ki določa, da se zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1306/2013/EU, s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in prilogo 16 te uredbe, ter pojasni, da se skladno s 27. členom Uredbe IAKS in 31. členom Uredbe 640/2014/EU za preveč prijavljene živali uporabijo znižanja. Ker odstotek, ki se dobi tako, da se število živali, ki ne izpolnjujejo pogojev, deli s številom živali, ki izpolnjujejo pogoje, presega 20 %, se podpora za leto 2016 ne dodeli. To pomeni, da je prvostopenjski organ pravilno v celoti zavrnil tožnikov zahtevek za podukrep GEN_PAS, tožnikove navedbe o napaki aplikacije pa drugostopenjski organ kot neutemeljene zavrača, saj je tožnik odgovoren za pravilnost in točnost podatkov v zbirni vlogi.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in je zato vložil tožbo v upravnem sporu, s katero - zaradi kršitve pravil postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava - izpodbija prvostopenjsko odločbo. Kot najprej navaja, odločbo izpodbija v delu, s katerim je bil (v povezavi z drugostopenjsko odločbo) zavrnjen obravnavani zahtevek za pet živali za leto 2016, ter predlaga, da sodišče v tem delu izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je tožnik upravičen do izplačila za leto 2016 za pet živali, ali podredno, da izpodbijano odločbo odpravi v 3. točki izreka in zadevo z navodili za odločanje (da je tožnik upravičen do izplačila KOPOP za zahtevek GEN_PAS_KJ - posavski konj za leto 2016 za pet živali) vrne v ponovno upravno reševanje, odloči pa naj tudi o povrnitvi stroškov postopka, vključno s sodno takso. V nadaljevanju tožbe zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi v delu, s katerim je bil zavrnjen tožnikov zahtevek KOPOP oziroma zahtevek GEN_PAS_KJ - posavski konj za leto 2016, in ugotovi, da je tožnik upravičen do izplačila za omenjeni zahtevek, oziroma vrne zadevo v odločanje pristojnemu organu z ustreznimi navodili za odločanje.

6. V tožbi tožnik navaja, da je po prejemu izpodbijane odločbe ponovno preveril vse številke konj na svojem kmetijskem gospodarstvu, ki so bili prijavljeni na zahtevku, ter ugotovil, da ima na obrazcu ATP zapisanih 22 živali, čeprav je imel iz leta 2015 obveznost le za 16 konjev HP-posavski konj. Aplikacija je upoštevala tudi konje s številko čipa: .... Navedene živali so bile 21. 3. 2016 oddane v klavnico, kar je razvidno iz potrdila o odkupu. Zbirno vlogo za leto 2016 je tožnik oddal 26. 4. 2016, ko teh živali ni bilo več na njegovem kmetijskem gospodarstvu. Iz zbirne vloge za leto 2017 je razvidno, da navedenih živali ni več v bazi podatkov, pri čemer tožnik sam v registru ni ničesar spreminjal. Zato meni, da je prišlo v CRK, ki ga vodi in vanj vpisuje podatke le Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, do nepravilnosti oziroma neusklajenosti podatkov, na katere tožnik nima vpliva, saj sam podatkov ne more spreminjati. Na pravilnost dela CRK kot uradne evidence konj se je tožnik zanesel. Za delo državnih organov in drugih institucij, ki jih za izvajanje oblastih ravnanj postavi država, velja načelo zaupanja v pravo (sodba in sklep II Ips 103/2009 ter sodba II Ips 337/2016). Tožnik opozarja še na načelo estoppel iz evropskega prava (na katerega je v zadevi I U 1546/2009 opozorilo to sodišče), po katerem se stranka, ki je za nekaj odgovorna, ne more sklicevati na svojo napako, da bi drugi stranki onemogočila pravico, ki bi jo ta sicer imela. Tožnik nadalje ugovarja, da izpodbijani odločbi manjka vsebinska obrazložitev in da se iz njene obrazložitve ne more seznaniti z razlogi, ki so prvostopenjski organ vodili k takšnemu izreku. Poleg tega se upravni organ ni poglobil v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega predpisa, manjka dokazni sklep, ki bi omogočal preveriti odločitev. Izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka. V dokaz svojih navedb se tožnik sklicuje na dokumentacijo iz spisa ter tožbi priložene izpodbijano in drugostopenjsko odločbo, potrdilo o odkupu z dne 21. 3. 2016, izpiske iz registra za štiri konje (konje z oznakami ...), zbirni vlogi za leti 2016 in 2017, predlaga pa tudi svoje zaslišanje.

7. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in njenih razlogih, razvidnih iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pa tudi v postopku, v katerem je bila izdana, ni bilo nepravilnosti, ki bi narekovale njeno odpravo. Sodišče lahko sledi razlogom, ki sta jih za odločitev navedla oba upravna organa, in jih zato v celoti ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Sicer skopo obrazložitev prvostopenjskega organa, iz katere pa so razvidne za odločitev ključne dejanske ugotovitve in pravne podlage, je namreč ob odločanju o pritožbi glede na pooblastila, ki jih ima po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP, prim. 248. in 254. člen), dopolnil drugostopenjski organ. Zato tožbene ugovore, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločbe ni mogoče preizkusiti oziroma da se tožnik z razlogi za odločitev ni mogel seznaniti, in s tem povezan očitek o bistveni kršitvi pravil postopka, sodišče kot neutemeljen zavrača. Glede na vsebino tožbe pa še dodaja:

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik dne 26. 4. 2016 po svoji pooblaščenki vložil zbirno vlogo za leto 2016, s katero je med drugim uveljavljal zahtevke iz naslova ukrepa KOPOP, konkretno zahtevke za plačila iz naslova podukrepa GEN_PAS, in sicer za 22 v zbirni vlogi navedenih konj. Prav tako ni sporno, kar je prvostopenjski organ ugotovil z upravnim pregledom, da pet konj (navedeni so v drugostopenjski odločbi in v tožbi) od 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika - tudi sam namreč navaja, da so bile omenjene živali oddane v klavnico 21. 3. 2016. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov (prim. peti odstavek 111. člena Uredbe KOPOP). V drugostopenjski odločbi citirana določba četrtega odstavka 111. člena Uredbe KOPOP, po kateri se podatki za avtohtone in tradicionalne pasme goveda in konjev preverjajo po stanju na dan 1. februarja tekočega leta, se namreč nanaša le na podatke iz tretjega odstavka 111. člena tega člena, to je na podatke o tem, ali sploh gre za domače živali avtohtone in tradicionalne pasme iz prvega odstavka 111. člena Uredbe KOPOP, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo, rodovniško knjigo oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo, odobrene v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo.

11. Uredba 640/2014/EU, ki je v celoti zavezujoča in ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU, v tretjem odstavku 30. člena določa, da se, brez poseganja v 31. člen, v primeru, če število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, presega število, ki je ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem, pomoč ali podpora izračuna na podlagi ugotovljenih živali. Ista Uredba nadalje v 31. členu v prvem odstavku predpisuje, da se, kadar je v zvezi z vlogo za pomoč v okviru sheme pomoči za živali ali v zvezi z zahtevkom za plačilo v okviru ukrepov podpore na živali ugotovljena razlika med številom prijavljenih živali in številom ugotovljenih živali v skladu s tretjim odstavkom 30. člena, skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka, zmanjša za odstotek, ki se določi v skladu s tretjim odstavkom tega člena, v primeru, da je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno pri največ treh živalih. V drugem odstavku 31. člena Uredbe 640/2014/EU je nato določeno, kako se zmanjša skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore iz prvega odstavka za leto zahtevka, če je neizpolnjevanje ugotovljeno pri več kot treh živalih, in sicer se skupni znesek zniža glede na odstotek, ugotovljen v skladu s tretjim odstavkom tega člena, pri čemer je v nadaljevanju drugega odstavka 31. člena predpisano, da se, če odstotek, določen v skladu s tretjim odstavkom tega člena, presega 20 %, v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka ne dodeli nobena pomoč ali podpora, do katere bi bil upravičenec sicer upravičen v skladu tretjim odstavkom 30. člena te Uredbe. V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Uredbe 640/2014/EU se za določitev odstotkov iz prvega in drugega odstavka tega člena, število prijavljenih živali v okviru sheme pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival, pri katerih je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, deli s številom ugotovljenih živali za navedeno shemo pomoči za živali ali ukrep podpore v skladu z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo za zadevno leto zahtevka.

12. Glede na citirane določbe Uredbe 640/2014/EU je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi skladno s tretjim odstavkom 30. člena te Uredbe izračunal pomoč oziroma podporo na podlagi na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ugotovljenih živali (17 konjev) ter nato, ob upoštevanju, da je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno pri več kot treh v zbirni vlogi navedenih živalih (to je 5 konjih), in ob upoštevanju, da v skladu s tretjim odstavkom 31. člena Uredbe 640/2014/EU določeni odstotek - ki se ga izračuna tako, da se število živali, pri katerih je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje (v konkretnem primeru 5), deli s številom ugotovljenih živali (to je 17) - presega 20 %, na podlagi drugega odstavka 31. člena Uredbe 640/2014/EU utemeljeno odločil, da se tožniku v okviru te sheme pomoči oziroma ukrepa podpore za leto 2016 ne dodeli nobena pomoč ali podpora.

13. Tožnik se v obravnavanem primeru ne more z uspehom sklicevati na to, da naj bi se zanesel na podatke CRK. Zbirno vlogo izpolni in vloži stranka ali zanjo njen (kvalificirani) pooblaščenec, kot je navedel že drugostopenjski organ, ki je tudi pojasnil, da je tožnik odgovoren za pravilnost podatkov v zahtevku oziroma zbirni vlogi (oziroma je to stvar razmerja med njim in njegovo pooblaščenko). Pri čemer sodišče dodaja, da gre za opisni podatek v smislu petega odstavka 8. člena Uredbe IAKS tudi takrat, ko je ta sicer izražen s številko, vendar je po vsebini opisne narave, ter nadalje, da podatki o tem, katere konje je imel tožnik na svojem kmetijskem gospodarstvu, ki so bistveni za odločitev v obravnavanem primeru, niso podatki, za katere tožnik ni vedel, ne bi vedel oziroma ne bi mogel vedeti. Sam namreč v tožbi jasno navaja, da zadevnih petih konj ob vložitvi zbirne vloge ni bilo na njegovem kmetijskem gospodarstvu, saj so bili 21. 3. 2016 oddani v klavnico. To pomeni, da bi tožnik v zbirni vlogi lahko navedel pravilne podatke (oziroma jih posredoval svoji pooblaščenki). Glede na povedano se tožnik ne more sklicevati na načelo zaupanja v pravo ali načelo estoppel, oziroma takšno sklicevanje do drugačne odločitve v obravnavanem primeru ne more voditi.

14. Po navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

15. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov. Tiste dejanske ugotovitve, ki so glede na stališča iz te sodbe pomembne za odločitev, so bile pravilno ugotovljene že v upravnem postopku na podlagi upravnih spisov zadeve, na katere se sklicuje tudi tožnik, izhajajo pa tudi iz njegovih tožbenih navedb in v tem smislu niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). To velja tudi za zatrjevana dejstva, da se zadevnih pet konjev ob oddaji zbirne vloge 26. 4. 2016 ni več nahajalo na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu, saj so bili 21. 3. 2016 oddani v klavnico, kar naj bi se dokazovalo s potrdilom o odkupu konjev z dne 21. 3. 2016. Izvedba tega dokaza torej ni potrebna, saj nespornih dejstev ni treba dokazovati. Zbirna vloga za leto 2017 se ne nanaša na z izpodbijano odločbo obravnavani zahtevek, tudi sicer pa tožnik s sklicevanjem nanjo, glede na pravna stališča, ki jih je zavzelo sodišče, ne bi mogel uspeti. Izpiske iz registra konj je tožnik predložil šele s tožbo v upravnem sporu, šele v tožbi pa je podal tudi dokazni predlog za svoje zaslišanje, ne da bi upravičil, zakaj tega ni oziroma ne bi mogel storiti že v upravnem postopku; že zato teh dokazov sodišče po določbah tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 ne more upoštevati (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

16. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020
² Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost
³ Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016

Datum zadnje spremembe:

13.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2167/2018-10
• UPRS Sodba III U 90/2018-8
• UPRS Sodba I U 393/2018-15